Vlada je sprejela predlog zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet. Veljavnost se bo avtomatsko podaljšala za vozila do 3500 kilogramov največje dovoljene mase (bivalna vozila, osebna vozila in motorna kolesa) za štiri mesece, in sicer šteto od dneva poteka njihove veljavnosti, določene ob njihovem nakupu. Pri tem se bodo upoštevale letne vinjete, katerih veljavnost 1. decembra 2025 še ne bo potekla. Pri cestninjenju tovornega prometa ne bo izjem.

»S tem se blažijo negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na naših avtocestnih odsekih, ki je nujno potreben z vidika varne uporabe teh avtocestnih odsekov in ohranja zaupanje uporabnikov v sistem vinjetnega cestninjenja,« so v vladi utemeljili ukrep, ki naj bi zagotavljal »pravičnejšo obravnavo« imetnikov letnih vinjet. In tako posredno priznali odgovornost za nepravočasno ukrepanje, kar zadeva povečanje pretočnosti avtocest. V opoziciji v tem vidijo še en vladni predvolilni bonbonček. »Žal se ne moremo znebiti grenkega priokusa, da to ni bilo narejeno zaradi interesa uporabnikov in njihovih težav, ker bi bilo sicer narejeno že lani, pač pa zaradi predvolilnega obdobja,« je dejal poslanec SDS Zvonko Černač.

Zastoji povečujejo stroške

Čemu plačujejo vinjeto, če so ujetniki kroničnih prometnih infarktov in letos po avtocestah v povprečju vozijo 48 kilometrov na uro (kot je v študiji Pretočnost Slovenije 2025 izračunal strokovnjak za statistične analize Niko Gamulin), se na družbenih omrežjih jezijo številni uporabniki avtocest. Prometni strokovnjaki pa že dlje časa opozarjajo, da zaradi nepravočasnega ukrepanja zastoji zaradi izgubljene produktivnosti, povečanih transportnih stroškov in negativnih okoljskih vplivov povzročajo neposredno ekonomsko škodo, ocenjeno na več sto milijonov evrov na leto.

Toda ali bi podaljšanje veljavnosti vinjet na drugi strani lahko zaradi izpada prihodkov pomenilo prestavitev določenih Darsovih naložb in posledično še več prometnih težav? In to po tistem, ko je njegov prvi mož Andrej Ribič priznal, da lovijo velike zaostanke pri obnovah in rekonstrukcijah iz preteklosti, ko se je premalo vlagalo, saj so investicijski cikel pospešili šele v zadnjem obdobju in prav letos je bil največji v zadnjih 15 letih.

Trikrat v tem državnem zboru sem prisegla, da bom spoštovala zakone in delala za ljudi, za državljane Republike Slovenije in ne za turiste, ki ne želijo plačati vinjete. Skupaj bi se morali potruditi in zagotoviti, da ti ljudje ne uporabljajo lokalnih cest, ampak plačajo kazen, če uporabljajo lokalno cesto.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo v odgovoru na poslansko vprašanje Meire Hot

Ribič zagotavlja, da bodo naložbe potekale z enako intenzivnostjo naprej. Po prvih izračunih Darsa bodo finančne posledice nekaj čez 20 milijonov evrov izpada iz naslova cestninjenja in 70 milijonov likvidnostnega premika. Lani je Dars iz naslova pobranih vinjet ustvaril približno 240 milijonov evrov prihodkov. Na vprašanje, ali se je vlada glede ukrepa predhodno posvetovala z Darsom, je Ribič dejal, da se vladi ni treba posvetovati, saj je država edini lastnik Darsa, ta pa izvaja vladno politiko. Prav tako je zagotovil, da po izteku podaljšane veljavnosti prihodnje leto Dars posledično ne bo podražil vinjet. ​Ocenil je še, da se hoče vlada s predlogom odkupiti uporabnikom zaradi nastalih nevšečnosti.

SDS prehitela vlado

Vladna odločitev glede obalnih hitrih cest prihaja le nekaj dni za tem, ko je predlog zakona o dopolnitvah zakona o cestninjenju z zelo podobno vsebino v državni zbor vložila stranka SDS, kjer so ocenili, da ima odsek hitre ceste Škofije–Koper (H5), čeprav je kategoriziran kot hitra cesta, izrazito lokalno in regionalno funkcijo, kar pomeni, da je njegova vključenost v sistem cestninjenja problematična, predvsem z vidika prometne varnosti in pretiranega obremenjevanja lokalnega prebivalstva s tranzitnim prometom kot tudi z vidika zgodovinskih okoliščin (Osimski sporazumi). V SDS so predlagali, da se iz sistema obveznih in izbirnih cestninskih cest izvzame odsek H5, medtem ko vlada zdaj ministrstvu za infrastrukturo nalaga še hitrejšo rešitev, da uredi prekategorizacijo hitrih cest H5 in H6 v kategorijo glavne ceste, ki se določi kot izbirna cestninska cesta (cestninjena izključno za tovorna vozila). Iz Istre so prišle ocene, da so svoj cilj dosegli prav zaradi predhodno vloženega SDS-ovega predloga ter predvolilnega boja za zasluge in glasove.

Zmaga za Istro, strah pred učinkom domin

Še eno predvolilno sporočilo je po seji ob robu svojega obiska v Prekmurju vlada poslala na drugi konec države. Sklenila je namreč, da se hitri cesti H5 (Koper–Škofije–meja z Italijo) in H6 (Koper–Izola skozi predor Markovec) prekategorizirata v glavni cesti, kjer za osebna vozila ne bo treba plačevati cestnine, pač pa izključno za tovorna vozila. Odločitev je utemeljila z izboljšanjem problematike na širšem območju slovenske Istre. Mnogi vozniki, predvsem tujci in dnevni migranti, se namreč izogibajo plačilu elektronske vinjete in uporabljajo alternativne poti skozi naselja, posledično pa so občinske ceste preobremenjene, kar negativno vpliva na prometno varnost, pretočnost in vzdrževanje občinskih cest pa tudi na življenjski standard lokalnega prebivalstva. Ukrep je predviden kot začasen, do zgraditve hitre ceste Koper–Dragonja, kar pa bo trajalo še vrsto let, saj zanjo še ni sprejet niti državni prostorski načrt.

 

Vinjeta na nekaj kilometrov dolgih odsekih je bila simbol neenakosti, ki je vsakodnevno prizadela tisoče prebivalk in prebivalcev slovenske Istre. Zato sem se borila in zahtevala ukinitev vinjete na teh odsekih.

Meira Hot, poslanka SD

»Zmago za slovensko Istro in njene prebivalce« in tudi svojo je medtem že razglasila piranska koalicijska poslanka iz vrst SD Meira Hot, ki je bila na čelu istrskih poslancev, ki so se skupaj s prebivalci že zelo dolgo zavzemali za izvzem obalne hitre ceste iz cestninjenja. Po njihovem naj bi bilo cestninjenje na tem kratkem odseku nesorazmerno in v škodo lokalnega prebivalstva, gospodarstva, turizma ter čezmejnega sodelovanja z Italijo. Pri tem so navajali zelo podobne argumente, kot jih je zdaj posvojila vlada. Meira Hot je poudarila, da je vladna odločitev rezultat večletnega dela, številnih pobud, razprav, peticije in vztrajnega opozarjanja na prometne težave v tem okolju.

Je ministrica Alenka Bratušek obrnila ploščo?

Toda še pred kratkim ni kazalo, da bo pobuda uslišana. Odločitev vlade je zanimiva predvsem v kontekstu stališč, ki jih je na to temo zagovarjalo ministrstvo za infrastrukturo z ministrico Alenko Bratušek. Ta je v odgovoru na zadnje poslansko vprašanje Meire Hot zahteve za ukinitev vinjetnega režima na obalni hitri cesti označila za »nedržavotovrne in egoistične«. In poudarila, da ima na mizi enako prošnjo Mestne občine Ljubljana za izvzetje ljubljanskega obroča. Po vej Sloveniji pa bi bilo podobnih pobud lahko še več. Pobudo je označila za nevarno početje, ki lahko na kocko postavi finančno vzdržnost Darsa, ne samo zaradi tega odseka, ampak zaradi vseh drugih, ki bi zaradi učinka domin lahko prišli zraven. »In če rečemo enemu ja, kako bomo imeli argument, da drugemu rečemo ne?« se je vprašala. Prav tako je izpostavila, da se prebivalcem v nekaterih drugih delih države, na primer na Koroškem in v Beli krajini, zdi nedopustno, da na eni strani ne želijo plačevati vinjete, na drugi pa že več desetletij moledujejo, da bi avtocesto sploh dobili, in bi zato z veseljem plačali cestnino, če bi jo le imeli za kaj plačati.

SBC: Plačujmo to, kar deluje

V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) so pozdravili usmeritev vlade, v skladu s katero državljanke in državljani plačujemo le tiste storitve države, ki dejansko delujejo. V tem duhu so predlagali, da se ukrep razširi tudi na druga področja v državi, na katerih beležimo »negativne posledice zmanjšane pretočnosti«. Prvo takšno področje je neobstoječa dolgotrajna oskrba, pri kateri pretočnost ni le zmanjšana, ampak je sploh ni, zato bi bilo pravilno, da bi bila vlada konsistentna in bi prenehala pobirati prispevek, dokler ne bi storitev, za katero je pobrala že 110 milijonov evrov, začela delovati. Za vse tiste posameznike, ki so obtičali v čakalnih vrstah v zdravstvu, pa predlagajo, da se sprejme interventni zakon, s katerim se te posameznike v času nedopustno dolgega čakanja oprosti plačila zdravstvenega prispevka.

Iz vladnega sporočila za javnost izhaja, da zdaj na ministrstvu menijo, da sprejeta rešitev »ne ruši enotnosti dobro uveljavljenega in delujočega sistema cestninjenja« ter zagotavlja »nediskriminatorno obravnavo uporabnikov na celotnem omrežju cestninskih cest v Republiki Sloveniji«. Predsedniku uprave Darsa se medtem ukrep na obalni hitri cesti »ne zdi najbolj primeren«. »Brezplačnega kosila ni,« je še dodal.

Priporočamo