Predsednik vlade Robert Golob se je danes srečal s predstavniki Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), s katerimi je spregovoril o izboljšavah položaja invalidov v družbi. Vlada želi vzpostaviti neposredni dialog z NSIOS kot reprezentativnim organom invalidov, ki jih je v Sloveniji več kot 118.000. Vzpostavljen bo organ, sestavljen iz predstavnikov vlade in nacionalnega sveta invalidskih organizacij, ki bo na operativni ravni sproti naslavljal izzive invalidov, je poudaril Golob.
Izboljšali bi ekonomski
položaj invalidov
»Dogovorili smo se, da bo oblikovana skupina, na katero se bo lahko nacionalni svet obračal s pobudami, vprašanji in predlogi. Ta skupina bo imela nalogo medresorskega usklajevanja, področje invalidskega varstva in uresničevanje temeljnih človekovih pravic invalidov namreč posegata v praktično vse resorje ministrstev. Nujno potrebujemo skupno točko, kjer se bodo lahko oblikovale celovite rešitve,« je srečanje pozdravila vršilka dolžnosti predsednice NSIOS Mateja Toman.
Na sestanku so po besedah Tomanove med drugim govorili o načrtovani spremembi novele zakona o dohodnini, pri čemer so spregovorili tudi o socialnem položaju invalidov nasploh. V NSIOS nameravajo jeseni, ko bo vlada obravnavala področje socialnih transferjev in pokojnin, sodelovati pri iskanju ustreznejših rešitev za invalidske pokojnine. »Minimalna pokojnina se je sicer popravljala, je pa tudi v luči draginje položaj tistih, ki imajo najnižjo invalidsko pokojnino, res slab. Na tej točki bomo jeseni v sodelovanju z vlado zagotovo iskali rešitve za dvig pokojnin,« je povedala sogovornica.
Dodala je, da si v nacionalnem svetu invalidskih organizacij želijo, da bi bili invalidi izenačeni s položajem tistih, ki dosežejo polno pokojninsko dobo. »Mislim, da bi bila to za invalide ustrezna rešitev, saj bi, če jim tega ne bi preprečila bolezen ali poškodba, verjetno dosegli polno pokojninsko dobo. 600 evrov je nekako dohodek, ki vsaj omogoča preživetje, zdaj pa je meja za invalide določena nekje pri 400 evrih. Vsi vemo, da se s tem meseca ne da preživeti,« je poudarila Tomanova.
Sistemske rešitve terjajo čas
Pri premierju so se v pogovoru dotaknili še področja šolstva, zdravstva in stanovanj, vendar o konkretnih rešitvah danes niso govorili, saj je šlo za uvodno srečanje, ki je temelj za nadaljnje sodelovanje. Je pa Tomanova za Dnevnik spregovorila tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi. »Tako kot velik del populacije tudi invalidi želimo, da se področje dolgotrajne oskrbe čim prej uredi. Podpiramo časovno zamaknitev, da se pripravijo boljše rešitve, smo pa pozvali, naj se zdaj res ne čaka do konca tega podaljšanega roka,« je komentirala. Ocenila je, da je zakon sedanje opozicije zelo splošen, da posameznikove pravice niso jasno opredeljene in da mora biti vprašanje financiranja rešeno sistemsko, da ne bi prišlo do poseganja v druge, že dosežene pravice.
Ustanovitev posebne skupine je sicer nadgradnja predvolilnih srečanj, na katerih je NSIOS s koalicijskimi strankami podpisal protokol o sodelovanju, v katerem je zapisana usmeritev »nič o invalidih brez invalidov«. Tomanova je kot pozitivno izpostavila, da je do sestanka prišlo v času dopustov, kar da na strani premierja oziroma vlade kaže na pripravljenost prisluhniti pobudam in omogoča začetek aktivnosti. Sistemski popravki so namreč vedno tek na dolge proge. »Pri tovrstnih prizadevanjih se vedno gradi na dolgi rok. Sistemske rešitve običajno terjajo veliko časa, zakon o osebni asistenci je na primer plod prizadevanj več kot dvajset let.«
