Kot so pojasnili na Ukomu, je veljavno resolucijo do leta 2035 DZ sprejel februarja 2022. Od njenega sprejema je prišlo do nastopa okoliščin, ki zahtevajo prevzemanje odgovornosti za vsebinsko in časovno ambicioznejšo spremembo splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Slovenije.

Resolucija je bila, kot so navedli, pripravljena ob upoštevanju povečane nepredvidljivosti in negotovosti mednarodnega varnostnega okolja ter varnostno-obrambnih izzivov, s katerimi se spoprijema Slovenija, ter ob upoštevanju izzivov Slovenske vojske pri razvoju potrebnih zmogljivosti in doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti.

Velik poudarek resolucija daje ambicioznejši časovnici doseganja obrambnih izdatkov, saj naj bi raven dveh odstotkov BDP dosegli najpozneje do leta 2030, nato pa naj bi jih najmanj na tej ravni ohranjali do leta 2040.

Predvideno je, da bo za nabavo sodobne vojaške opreme in oborožitve za SV vsako leto namenjenih vsaj 20 odstotkov skupnih obrambnih izdatkov, ob tem pa se ohranjajo prizadevanja za vlaganja tudi v opremo za dvojno rabo in krepitev zmogljivosti Slovenske vojske, ki so lahko uporabljene tudi v podporo sistemu zaščite in reševanja.

Resolucija med drugim zajema tudi nastavke in dodatne ukrepi za pridobivanje in zadrževanje kadrov.

Resolucija že v prvem razvojnem obdobju do leta 2030 predvideva preoblikovanje in razvoj strukture SV. Vključuje vzporedni razvoj in vzpostavitev prednostnih zmogljivosti, in sicer vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, pri čemer bodo iskali finančno racionalnejše načine za njun razvoj, zmogljivosti pa bodo razvili celovito, pojasnjujejo na Ukomu.

Slovenska vojska bo zato razvijala tudi nekatere zahtevnejše zmogljivosti, ki niso del sprejetih zavez do zveze Nato, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Slovenije.

To so med drugim vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora in kritične infrastrukture na ozemlju Slovenije ter neposredne zračne obrambe elementov razporeditve sil Slovenske vojske, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter dokup in postopno zamenjavo lahkih vojaških helikopterjev.

Resolucija ne nalaga novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarja finančnih posledic, so še sporočili z Ukoma.

V koalicijski stranki Levica resoluciji nasprotujejo, zato je na današnji seji vlade niso podprli, so zapisali v sporočilu za javnost. Med drugim nasprotujejo hitremu povečanju izdatkov za orožje na dva odstotka BDP.

Poudarili so, da resolucija širi že tako dolg seznam nakupov orožja in druge vojaške opreme, hkrati pa je »iz resolucije izginil cilj nadgradnje in podaljšanja življenjske dobe helikopterjev Bell 412, s katerimi se danes večinsko izvaja helikopterska nujna medicinska pomoč«.

Je pa po njihovih navedbah iz resolucije umaknjena namera o ponovnem uvajanju služenja vojaškega roka, kar v Levici pozdravljajo.

Vlada sprejela kontingentni načrt za primer povečanja števila prosilcev za azil

Vlada je na današnji seji sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter za izvajanje postopkov mednarodne zaščite. Poleg tega je za eno leto podaljšala projekt nastanitve ukrajinskih sirot v dijaškem domu v Postojni.

Kot so po seji vlade sporočili z vladnega urada za komuniciranje, je kontingentni načrt pripravljen za načrtovanje aktivnosti v primeru nenadnega ali postopnega povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito in vlagateljev namere. V njem so zapisani scenariji in cilji, opredeljeni vsi potrebni ukrepi in organi ter vzpostavljeni sistemi možnega odzivanja v primeru novonastalih razmer.

Načrt predvideva kadrovske in finančne prilagoditve v primeru odpiranja novih nastanitvenih kapacitet. »Omogoča torej vsem sodelujočim organom, da v takem primeru hitro, učinkovito in ustrezno ukrepajo,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Vlada je tudi odločila, da se projekt nastanitve otrok iz Luganske regionalne sirotišnice iz Ukrajine in njihovega spremljevalnega osebja v dijaškem domu Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvena šola Postojna in v nastanitvenem objektu v naselju Slavina nadaljuje do 4. marca 2024.

Aprila lani je namreč vlada sklenila, da se tem otrokom v času aktivirane začasne zaščite v skladu z zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb zagotovi ustrezno nastanitev v obliki projekta. Na podlagi tega so zagotovili financiranje nastanitev otrok in spremljevalcev do 4. marca 2023. Sedaj je vlada bivanje otrok in njihovih spremljevalcev podaljšala še za eno leto.

Gre za nastanitev 20 ukrajinskih sirot in otrok brez starševske skrbi, ki jih spremlja strokovno osebje, in sicer 11 zaposlenih in pet njihovih otrok. Vrednost projekta je po navedbah vlade ocenjena na 1,2 milijona evrov.

Vlada izdala uredbo o nadomestilu podjetjem zaradi posrednih stroškov emisij

Vlada je danes izdala uredbo o nadomestilu za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, potem ko je minuli teden slovensko shemo za ta nadomestila, vredno 99,15 milijona evrov, odobrila Evropska komisija. Potencialnih upravičencev je med 10 in 25, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Humanitarne organizacije pozivajo Goloba k iskanju rešitve za brezplačna kosila osnovnošolcev

Ob zeleni luči za nadaljnjo obravnavo predloga novele zakona o šolski prehrani, ki predlaga uvedbo brezplačnega kosila za vse učence, 18 humanitarnih in drugih nevladnih organizacij poziva predsednika vlade Roberta Goloba k čim prejšnjem iskanju rešitev za uvedbo brezplačnih kosil v praksi.

DZ je danes odločil, da sta predloga novele zakona o šolski prehrani in sprememb zakona o osnovni šoli, po katerih bi bila šolska kosila brezplačna za vse šolarje, primerna za nadaljnjo obravnavo. Predloga je v DZ vložilo 5000 državljanov, v njihovem imenu pa Inštitut 8. marec.

DZ je predloga obravnaval v sredo, v razpravi pa so poslanci različnih strank izpostavili več pomislekov zlasti glede izvedljivosti predlogov. »Pomisleke razumemo, poznamo in se lahko z nekaterimi tudi strinjamo,« so zapisali nevladniki. Kljub temu pa jih skrbi, da bi usklajevanje rešitev trajalo predolgo, so sporočili iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Glede na to so na predsednika vlade naslovili pobudo, s katero so pozvali k učinkovitemu dialogu o uvedbi brezplačnih kosil za vse učence in čim prejšnji zagotovitvi teh vsaj za vse tiste otroke, ki prihajajo iz družin pod pragom tveganja revščine. Vsi iz te skupine namreč zdaj ne izpolnjujejo pogojev za 100-odstotno subvencijo.

Koalicija naj v dialogu s šolami, občinami, predlagatelji in drugimi nevladnimi organizacijami čim prej poišče izvedljive rešitve, so še predlagali.

Veljavni zakon o šolski prehrani sicer določa, da se sredstva za subvencioniranje ene malice dnevno na učenca in dijaka iz socialno manj vzpodbudnega okolja zagotavljajo iz državnega proračuna. Za učenca iz takšnega okolja pa proračun zagotavlja tudi sredstva za subvencioniranje enega kosila dnevno.

S prerazporeditvijo v državnem proračunu bo več sredstev za prejemke upokojencem in institucionalno varstvo

Vlada je na današnji seji v okviru finančnega načrta ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prerazporedila sredstva v skupni višini približno šest milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena za plačilo prejemkov upokojencem in za sofinanciranje stroškov institucionalnega varstva in pomoči na domu, so sporočili z vlade.