Vlada je dvignila tudi odstotek pomoči subvencioniranja energetskih stroškov, in sicer s 30 na 50 odstotkov. »Prav tako se je odločila, da v shemo pomoči vključi sektor kmetijstva in ribištva ter tiste zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost,« je v izjavi za javnost po seji vlade sporočil državni sekretar.

Na drugi strani je vlada iz zbirke prejemnikov izključila celotni finančni sektor.

Slovenski podjetniški sklad je vlada dokapitalizirala s šestimi milijoni evrov, »z namenom, da da ta sklad slovenskemu gospodarstvu likvidnostna posojila, v kolikor jih podjetja potrebujejo«, je utemeljil odločitev.

Židan se je na novinarski konferenci opravičil Ekonomsko-socialnemu svetu, ker jim predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina pošiljajo naknadno. Kot je pojasnil, jim namreč takšna časovnica omogoča, da bodo lahko izplačila gospodarstvu pravočasna.

Ekonomsko-socialni svet bo sicer predlog vladne novele obravnaval na petkovi seji.

60 dni neprenosljivega starševskega dopusta

Kot je pojasnil Mesec, namreč izkušnje iz tujine kažejo, da se očetje, ki jim pripada neprenosljiv starševski dopust, zanj pogosteje odločijo. To pomeni, da se bolj intenzivno in pogosteje vključujejo v varstvo in skrb za otroke v najzgodnejših letih, je še poudaril.

Po veljavnem zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih namreč očetovski dopust traja 30 dni, pri čemer je treba najmanj 15 koledarskih dni porabiti približno v prvem letu po rojstvu otroka, preostanek pa kadar koli do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.

Z novelo omenjenega zakona pa bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo doslej mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

V predlogu novele se pravica do starševskega dopusta za vsakega od staršev določi v trajanju 160 dni, pri čemer je 60 dni za vsakega neprenosljivih. To pomeni, da kadar oče na mater prenese vseh 100 dni starševskega dopusta, lahko mati izrabi 260 dni starševskega dopusta, tako kot je urejeno že zdaj, očetu pa ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.

Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Teh 60 dni lahko vsak od staršev izrabi do osmega leta starosti otroka.

V praksi to pomeni, da se očetovski dopust skrajšuje s 30 na 15 dni, hkrati pa očetje na novo dobijo 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Mati lahko še vedno izrabi skupno 365 dni dopusta, oče pa lahko 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta izrabi tudi v času materinskega dopusta matere in vse do osmega leta starosti otroka.

Sedaj je sicer do starševskega dopusta upravičen vsak od staršev v trajanju 130 dni, pri čemer mati na očeta lahko prenese 100 dni, oče pa na mater vseh 130 dni starševskega dopusta.

Poleg tega predlog predvideva podaljšanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, in sicer do osmega leta starosti otroka. Doslej je bilo namreč to pravico mogoče izkoristiti do konca prvega razreda osnovne šole otroka, torej jo bo odslej mogoče v povprečju izkoristiti deset mesecev dlje.

V predlogu novele se zgornja omejitev pri očetovskem in starševskem nadomestilu veže na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače za preteklo leto. Prav tako novela določa, da se pri pravici do plačila prispevkov zaradi varstva štirih ali več otrok prispevki plačujejo od najnižje osnove za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače.

Vlada bo davčne spremembe potrjevala po obravnavi na ESS

Prav tako so obravnavali sprememb več zakonov s področja davkov, ki med drugim predvidevajo spremembe pri dohodninski splošni olajšavi in obdavčitvi normirancev ter cenejšem gorivu za kmete in izdajanju računov. Vlada jih bo potrjevala po petkovi seji ESS, je napovedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Vlada je po njegovih navedbah danes začela razpravo o davčnih predlogih, o katerih bodo v petek govorili na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), nato bo spremembe najverjetneje sprejela na dopisni seji. 

Pri dohodnini naj bi se med drugim splošna olajšava s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov. Olajšava se tako leta 2023 ne bi zvišala na 5500 evrov, prav tako ne bi bilo dodatnih postopnih zvišanj na 7500 evrov do leta 2025, kot določa veljavni zakon. Predvidoma se bo zvišal skupni dohodek, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, in sicer s 13.716,33 evra na 16.000 evrov.

Po teh spremembah bodo zavezanci za plačilo dohodnine v prvih štirih dohodninskih razredih za letos prejeli višja neto izplačila, je povedal minister.

Predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti.

Kot je že bilo napovedano, naj bi se stopnja v zadnjem, 5. dohodninskem razredu zvišala s sedanjih 45 na 50 odstotkov.

Odpravili naj bi avtomatično usklajevanje višin zneskov olajšav in neto letnih davčnih osnov ter uvedli spremenjen mehanizem usklajevanja, po katerem se bodo te predvidoma od leta 2024 usklajevale s polovično rastjo plač.

Precejšnje spremembe so predvidene pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za s. p., ki imajo do 25.000 evrov dohodka, se ne bo spremenilo nič, za del dohodka nad 25.000 in do 100.000 evrov pa se bodo priznani normirani odhodki znižali na 40 odstotkov (sedaj 80 odstotkov, a največ 80.000 evrov), pogoj bo vključenost v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsaj devet mesecev (prej pet mesecev).

Z novelo zakona o trošarinah namerava vlada spremeniti sistem, po katerem lahko kmetje z zamikom, naslednje leto, dobijo vrnjene 70 odstotkov trošarine na dizelsko gorivo, ki ga uprabljajo pri delu. Po predlogu bodo imeli 76 odstotkov nižjo trošarino, in sicer že ob točenju goriva, ki bo za ta namen obarvano (kot je kurilno olje).

Z novelo zakona o potrjevanju davčnih računov bo predvidoma ponovno obvezno izdajanje računov v papirni ali elektronski obliki. 

Za kritje stroškov intervencije na Krasu namenja 3,6 milijona evrov

Med drugim so na današnji seji potrdili končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic julijskega požara na Krasu, ki skupaj znaša nekaj več kot 26,8 milijona evrov. Za kritje stroškov, ki so jih imela gasilska društva, Rdeči križ in drugi, bo vlada iz proračunske rezerve zagotovila nekaj manj kot 3,6 milijona evrov. Do konca oktobra mora ministrstvo za obrambo tudi pripraviti program vzpostavitve namenske zmogljivosti za podporo gašenju zraka, je še dodala. Vlada je sicer danes vnovič prepoznala, da je bila intervencija na Krasu uspešna.

Z interventnim zakonom predlaga zamrznitev cen šolskih malic

Prav tako pa je vlada danes sprejela predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, ki ga v DZ pošilja po nujnem postopku. Z njim želijo zamrzniti cene šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih ter bivanja v študentskih domovih, je pojasnil minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič.

Po ministrovih besedah gre za nov zakon v vrsti ukrepov za blažitev draginje. Predlog namreč predvideva ukrepe, ki bodo omilili posledice in vpliv visokih cen, s čemer bi bistveno prispevali k zniževanju stroškov, je poudaril na današnji novinarski konferenci po seji vlade.

Tako bi z zakonom določili, da se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne zviša in ostane enaka kot v šolskem letu 2021/2022. Zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja šol pa bi se osnovnim in srednjim šolam razlika med stroški in staršem zaračunano ceno malice krila iz državnega proračuna.

Prav tako vlada predlaga, da bi dijaki in študenti, ki bivajo v dijaškem domu, v prihajajočem šolskem letu plačali oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od januarja ko konca avgusta.

Če je dijaški dom v preteklem šolskem letu določil nižjo dejansko ceno oskrbnine od njene izhodiščne cene, pa bi dijaki in študenti plačevali oskrbnino po tej, nižji ceni. Tudi razliko v cenah oskrbnine bi pokrili iz državnega proračuna.

Predlog predvideva tudi ukrepe za omilitev posledic in vpliv visokih cen predvsem energentov in se zato za študijsko leto 2022/2023 določa najvišja cena bivanja študentov z dodeljeno subvencijo v javnih študentskih domovih, javnih dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih.

Kot rečeno, bodo razliko v ceni pokrili iz proračuna, iz katerega bodo v letošnjem letu namenili štiri milijone evrov, v prihodnjem pa 14 milijonov, je pojasnil Papič. Zakon bo veljal od 1. septembra letos, torej za nazaj. Zato je po Papičevih besedah pomembno, da se sprejme po nujnem postopku in bi tako veljal za oktober, za prvi mesec pa bi bili stroškov povrnjeni.

Priporočamo