Obstoječe elektrodistribucijsko omrežje ni kos novim zahtevam uporabnikov, ki s priključitvijo samooskrbne elektrarne v omrežje niso več zgolj odjemalci električne energije, temveč tudi proizvajalci. Da bi zadostila zahtevam, bi morala elektrodistribucijska podjetja pospešeno vlagati v omrežje, ga nadgraditi in prilagoditi. Čeprav sta vsaj dve največji elektrodistribucijski podjetji v minulih letih dosegali razmeroma visoke dobičke, teh nista v zadostni meri namenjali investicijam. Letos, ko postaja problem omrežja, ki ni prilagojeno novim zahtevam, resnično velik, elektrodistribucijska podjetja ostajajo brez velikega dela načrtovanih prihodkov. Vlada je namreč z zadnjim ukrepom drastično oklestila prihodke elektrodistributerjev iz naslova omrežnine. Tako bo znova zmanjkalo denarja za nujno potrebne investicije v omrežje. Najkrajšo bomo potegnili potrošniki pa tudi družba kot celota, ki jo čaka še dolga pot do tako opevanega zelenega prehoda.

Bombonček za
70 milijonov evrov

»Trenutno višina zagotovljenih sredstev niti približno ne sledi načrtom, ki so opredeljeni v Nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu (NEPN),« je bil jasen Jože Hebar, direktor Elektra Maribor. Še v začetku leta so načrtovali za 33 milijonov evrov investicij, po vladnem ukrepu pa so načrte znižali na 19 milijonov evrov.

Podobno so se odzvali v Elektru Gorenjska: »Finančnih sredstev v letu 2022 ni niti za nujne investicije. Zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, smo bili primorani znižati plan investicij za 9 milijonov evrov.«

Vlada je z zadnjim predvolilnim bombončkom, interventnim zakonom, ki od 1. februarja do konca aprila gospodinjstva oprošča plačila omrežnine, povsem zavrla razvoj malih sončnih elektrarn. Vladni ukrep bo namreč petim elektrodistribucijskim podjetjem vzel več kot 70 milijonov evrov prihodkov. Konkretno: Elektro Ljubljana bo imel 19 milijonov evrov izpada prihodkov, Elektro Maribor 14,2 milijona evrov, Elektro Celje 11,8 milijona evrov, slabih 9 milijonov Elektro Primorska in nekaj več kot 8 milijonov evrov Elektro Gorenjska; prav tolikšen bo izpad prihodkov tudi za Sodo. Za elektrodistribucijski sistem je bilo za leto 2022 prvotno načrtovanih 277,7 milijona prihodkov iz naslova omrežnine za distribucijsko omrežje, torej bodo zaradi izpada prihodkov iz omrežnine ostali brez četrtine načrtovanih prihodkov. Za primerjavo: v minulem letu so imeli elektrodistributerji od 35 do 80 milijonov evrov prihodkov ter med 8 (Elektro Gorenjska) in 14 (vsi drugi) milijonov evrov dobička. Za investicije bodo torej namenili od 16 (Elektro Primorska) do 35 (Elektro Ljubljana) milijonov evrov. Za nameček je to že drugi udarec v dveh letih, saj je vlada že leta 2020 gospodinjstva in male odjemalce oprostila omrežnine.

Desetletne posledice za državo

»Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamikala tudi realizacija NEPN. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od 7 do 10 let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023,« predvidevajo na Sodu. To pomeni tudi zamik vseh investicij, povezanih s priključevanjem obnovljivih virov. »Ocenjujemo, da bomo morali večino priključitev obnovljivih virov, ki bodo zahtevali ojačitve omrežja, v prihodnje zavrniti. V splošnem bomo morali zavrniti približno 15 do 20 odstotkov vseh priključitev,« dodajajo. Tudi pri skupnih gradnjah elektroenergetske infrastrukture z občinami letos ne bodo mogli sodelovati v takšnem obsegu kot v preteklih letih. Omejili se bodo samo na najnujnejše odseke tras, denimo pri prehodih čez ceste. Na te posledice so distribucije še pred sprejetjem zakona opozorile državni zbor, ministrstvo za infrastrukturo in za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenski državni holding in agencijo za energijo.

In Republika Slovenija? Večji delež sončnih elektrarn je pomemben člen zelenega prehoda in seveda pripomore k izpolnjevanju zavezujočih evropskih ciljev držav članic. Če zavez na področju obnovljivih virov naša država ne bo dosegla, bo morala manjkajoči delež kupiti v tujini, kot je to že storila za leto 2020. »Pričakujemo, da bo to treba storiti tudi za leto 2021,« pravijo na resornem ministrstvu za infrastrukturo.

Katastrofa, ki bi se ji lahko izognili

Letošnje leto bi bilo lahko fantastično za razvoj malih sončnih elektrarn in pospešen zeleni prehod. Energetska kriza je drastično povečala zanimanje investitorjev za gradnjo samooskrbnih elektrarn. Vsak investitor mora pred gradnjo take elektrarne od elektrodistribucijskega podjetja – to so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska – pridobiti soglasje za priključitev samooskrbne naprave v omrežje. Toda elektrodistributerji vse več vlog investitorjev zavrnejo, veliko večino soglasij, ki jih odobrijo, pa izdajo za manjšo proizvodno moč od želene. Težava je, kot smo pisali v Dnevniku, v omrežju, ki za tolikšno število majhnih proizvajalcev preprosto ni bilo grajeno. Načrtovano je bilo za odjem energije, ne za razpršeno proizvodnjo. Distribucijsko omrežje nikakor ne ustreza zahtevam zelenega prehoda, ki temelji na priključevanju večjega števila obnovljivih virov v omrežje, na preobrazbi ogrevanja s toplotnimi črpalkami in na e-mobilnosti.

Da slovenski elektroenergetski sistem nujno potrebuje osvežitev, posodobitev in nadgradnjo, ni nikakršna skrivnost ali presenečenje. Navsezadnje je tudi NEPN zelo jasno definiral težave in opredelil potrebne vložke; od vseh vložkov, ki jih potrebuje celoten elektroenergetski sistem, jih distribucijsko omrežje potrebuje daleč največ – kar 4,2 milijarde evrov v naslednjem desetletju! Že januarja 2019 je bil pripravljen prvi osnutek omenjenega dokumenta, ki je navajal to vsoto. Načrti predvidevajo investicije v nizkonapetostno omrežje in gradnjo novih transformatorskih postaj, kar bi omogočilo dodatno priključevanje sončnih elektrarn pa tudi hranilnike, baterijske sisteme, polnilnice … povzemajo na Sodu.

Vsekakor se tega zavedajo tudi na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec iz NSi, navsezadnje je NEPN nastal pod njihovim okriljem. »Da bo distribucijsko omrežje sposobno naslavljati izzive prehoda v podnebno nevtralno družbo, je že NEPN določil zelo konkretne cilje in ukrepe, te pa je treba preliti v izvajanje s strani elektrodistribucijskih družb,« so zapisali. »V luči spremenjenih geostrateških okoliščin je še toliko bolj pomembno, da pospešujemo samooskrbo na področju oskrbe z energijo. Ministrstvo si je že in si bo še naprej prizadevalo pospešiti postopke izdaje soglasij in prenovo omrežja,« so leporečili na ministrstvu – nato pa naredili povsem nasprotno.