Predsedniške kampanje niso le soočenje kandidatov, so tudi izkaz organizacijskih sposobnosti vodij volilnih štabov in sposobnosti financiranja kampanje. Glede na to, da je večina kandidatov napovedala, da bodo vložili kandidaturo s podporo volilcev, za kar morajo zbrati vsaj 5000 podpisov, da se lahko prikazujejo kot nestrankarski kandidati, pa to prinaša več težav pri financiranju kampanj. Stroški kampanje za predsednika republike so omejeni navzgor, in sicer lahko posamezni kandidat porabi 0,25 evra na volilca, to je največ 425.000 evrov, upoštevaje, da je bilo avgusta registriranih nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev.
Logar kandidat SDS zaradi financiranja
A pri tem je razlika, ali je organizator fizična oseba ali politična stranka. Politična stranka namreč lažje financira kampanjo svojega kandidata: če je znesek omejen na 0,25 evra na volilca, lahko financiranju kandidata nameni maksimalnih 425.000 evrov oziroma celo še nekaj več, če se uvrsti v drugi krog. Finančna sredstva mu preprosto nakaže na poseben volilni račun. Če pa je organizator kampanje fizična oseba, je nakazilo na poseben račun za financiranje kampanje omejeno z desetkratnikom povprečne bruto plače v Sloveniji. Ta v tem trenutku znaša nekaj manj kot 2000 evrov, torej lahko fizična oseba nakaže na transakcijski račun predsedniškega kandidata največ okoli 20.000 evrov. Od tod tudi razlika med pristopom Nataše Pirc Musar in Anžetom Logarjem. V štabu prve pojasnjujejo, da je vodja volilne kampanje Aleš Musar, mož Nataše Pirc Musar, in vsak od njiju bo za izvedbo kampanje namenil maksimalni znesek, to je slabih 20.000 evrov, skupaj torej 40.000 evrov, v prihodnje pa v štabu Pirc-Musarjeve računajo tudi na denarne prispevke podpornikov.
Nejasnosti pri Anžetu Logarju glede kandidature, ali bo kandidat volilcev ali stranke, imajo torej bolj finančno ozadje, saj bo, kot kaže, Logarju kampanjo financirala stranka SDS. Zato je v teh dneh, ko kandidati zbirajo podpise za izpolnitev formalnih pogojev kandidature, njegovo zbiranje podpisov le predstava za javnost in zgodnji začetek predvolilne kampanje, ki se formalno sicer začne 22. septembra. Logar je namreč že zbral potrebnih 3000 podpisov in bi lahko brez odlašanja vložil kandidaturo pri državni volilni komisiji. SDS je pred petimi leti skoraj v celoti financirala kampanjo predsedniški kandidatki Romani Tomc, ki je porabila 48.000 evrov. Stranka je za kampanjo namenila 43.000 evrov, preostali znesek pa je volilni štab kandidatke pridobil z denarnimi nakazili fizičnih oseb, kar kaže, da je bila njena kampanja v celoti odvisna od SDS. V štabu Anžeta Logarja, ki ga vodi nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, načrtujejo, da bodo za predsedniško kampanjo porabili okoli 60.000 evrov. Pred desetimi leti je SDS za kampanjo Milana Zvera namenila bistveno več denarja, in sicer dobrih 132.000 evrov.
Denar ni vse, je pa pomemben
Glede na to, da bo Marta Kos kandidirala kot kandidatka Gibanja Svoboda, lahko pričakujemo, da bo tudi njej kampanjo financirala stranka. Pojasnil iz njenega štaba nismo dobili, bo pa vodja njenega volilnega štaba poslanka DZ Tereza Novak. Pri drugih dveh predsedniških kandidatih, ki se v raziskavah javnega mnenja uvrščata na četrto in peto mesto, Ivu Vajglu in Vladimirju Prebiliču, bodo v primerjavi s prvimi tremi pri financiranju kampanje veliko bolj skromni. Zlasti v volilnem štabu Iva Vajgla, ki ga vodi Tjaša Zorc Rupnik. Slednja pojasnjuje, da trenutno vse stroške zbiranja podpisov pokrivajo iz osebnih sredstev Iva Vajgla, finančnega načrta stroškov predvolilne kampanje pa še niso pripravili. Vladimir Prebilič bo v fazi zbiranja podpisov porabil približno 15.000 evrov, ko bo nastopila uradna faza predvolilne kampanje, pa še okoli 25.000 evrov.
Iz preteklih predsedniških kampanj vemo, da so zmagovalci na volitvah morali investirati precej denarja, da so prvi pritekli skozi ciljno črto. Leta 2007 je Danilo Türk porabil v dveh krogih 581.000 evrov, Lojze Peterle pa 527.000 evrov. Kampanja tretjeuvrščenega Mitje Gasparija je tistega leta stala 380.000 evrov. A korelacijo med finančnim vložkom in zmago na predsedniških volitvah je leta 2012 porušil Borut Pahor. Tega leta je nastopil kot kandidat stranke SD, a je ta takrat za njegovo kampanjo namenila zgolj 25 evrov, kolikor so plačali za odprtje transakcijskega računa, tako da so okoli 51.000 evrov zbrali s prispevki in donacijami, Danilo Türk pa je kot poraženec porabil 161.000 evrov. Pred petimi leti je Borut Pahor za kampanjo namenil še manj denarja, in sicer dobrih 40.000 evrov, Marjan Šarec pa je za drugo mesto porabil okoli 56.000 evrov.
