Premier Robert Golob je minuli teden pozval poslance k razmisleku o ukinitvi volilnega molka, zlasti v luči zunanjih vplivov, ki tem pravilom ne sledijo. »Zadnje čase lahko opazimo, da so se desni populisti v Evropi, ne samo v Sloveniji, zelo dobro organizirali na družbenih omrežjih. Ne samo da širijo neresnice, temveč tudi sistematično kršijo volilni molk,« je Golob pojasnil svoj poziv. Ker se je pri tem, tudi v primeru referendumov, izkazalo, da ne obstaja učinkovito orodje proti takšnim kršitvam, je najbolje izenačiti pravila z ukinitvijo volilnega molka, je dejal in dodal: »Ali bo parlament temu prisluhnil in mu bo to uspelo spremeniti že do volitev ali ne, pa v tem trenutku ne znam oceniti.« V parlamentarnih strankah so odzivi na premierjev poziv različni, a na načelni ravni ne povsem odklonilni.
Volilni molk da ali ne?
Če se vlada le nekaj mesecev pred volitvami odloči spremeniti zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), bo morala iz zakona črtati ali popraviti 2. člen, ki pravi, da se »volilna kampanja lahko začne najprej 30 dni pred dnem glasovanja, končati pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja«. Ker člen opredeljuje tudi začetek kampanje, in sicer najprej 30 dni pred dnem glasovanja, smo urad vlade za komuniciranje vprašali, ali ne bi bilo smotrno črtati celotni člen, kajti plakati, ki nagovarjajo volilce, po državi visijo praktično ves mandat, kar pa je v nasprotju z določbami ZVRK, pri čemer se takšnih kršitev ne kaznuje. Iz urada so nam odgovorili le, da bo o morebitnih nadaljnjih korakih mogoče govoriti po opravljeni razpravi.
»Volilni molk je doma v nekdanji habsburški monarhiji in je produkt moči fevdalnih struktur, ki so prek tega lahko obvladovale volilce. Najprej so šli k maši, kjer jih je na pridigi obdelal župnik, potem pa so šli na volišče in nazadnje v gostilno na golaž,« pa je oster profesor dr. Igor Lukšič z oddelka za teoretsko analitsko politologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV). Poudaril je, da imajo v deželah, kjer nimajo volilnega molka, volitve na delovni dan in ne ob nedeljah, »ko je edino dovoljeno javno delovanje rimskokatoliške cerkve, ne pa delovanje vseh organiziranih in neorganiziranih skupin do vhoda na volišče. Izkušnje kažejo, da se uporabe in zlorabe dogajajo v vseh tipih sistemov. V vseh sistemih se nekako izmerita moč in teža posameznih kandidatov ali predlogov na referendumih,« pravi. In nadaljuje: »Zdaj je moč (ne)organiziranih kapitalskih blokov tako zelo velika, da ji ne more parirati noben aktivizem, ki bi ljudi lahko nagovarjal do vstopa na volišče ali jih celo cukal za rokav. Mirno bi lahko zato tudi pri nas ukinili volilni molk in prestavili volitve in referendume na delovni dan.«
Dr. Jernej Pikalo, prav tako profesor na oddelku za teoretsko analitsko politologijo na FDV, pa opozarja, da je namen volilnega molka dati volilcem čas za premislek, ko jih politične stranke ne nagovarjajo. »Volilni molk je bilo mogoče nadzorovati v dobi klasičnih strank in klasičnih medijev, s tehnološkim napredkom (digitalizacijo) pa je spoštovanje volilnega molka vedno težje nadzorovati,« pravi in dodaja, da je ukinjanje volilnega molka kljub temu nedomišljeno, saj potreba po premisleku državljanov še vedno ostaja. »Nevarnost ukinjanja volilnega molka je v agresivnem nagovarjanju volilcev na volilni dan v bližini volišč, dovažanju in drugih oblikah transportiranja volilcev do volišč, lahko bi prihajalo celo do podkupovanja za voljenje. Vse to volilni molk preprečuje. Pri tem je treba vedeti, da bodo ukinjanje volilnega molka favorizirale velike stranke z razvejano strukturo in močnim digitalnim aparatom, kar bo druge, manjše stranke postavljalo v neenak položaj,« opozarja dr. Pikalo. Glede volitev na delovni dan pa meni, da to prinaša vrsto zapletov, saj bi morala biti volišča odprta mnogo dlje kot zgolj do 19. ure. »Če je cilj večja volilna udeležba, potem je mogoče uvesti celo vrsto drugih ukrepov, kot so recimo volilna pravica pri 16 letih, spodbujanje bolj pozitivnega odnosa do politike, državljanska vzgoja …, ki imajo boljše rezultate kot pa rokohitrske poteze,« še pove.
Golobu največ podpore iz vrst SDS
Največ naklonjenosti ukinitvi volilnega molka so Golobu pokazali v Slovenski demokratski stranki (SDS) in v sporočilu za javnost zapisali, da je stališče SDS glede volilnega molka že ves čas jasno in nespremenjeno, in sicer, »da je ta nepotreben«, nato pa še dodali, »da če bi predsednik vlade s tem predlogom res želel doseči, da bi bila pravila enaka za vse, bi v prvi vrsti pozval k vrnitvi ukinjenih volišč«. V Svobodi pa so zapisali, da že ves mandat opažajo, da ob razvoju novih tehnologij in komuniciranju na družbenih omrežjih volilni molk ne dosega več svojega namena. »Zato se zavzemamo za razpravo, ki naj pretehta, kaj nam volilni molk prinaša in ali ga lahko v praksi izvajamo. Če ugotovimo, da ga ne moremo učinkovito izvajati, moramo seveda razmisliti, kako naprej.«
V koalicijskih SD in Levici so v prvih odzivih med drugim poudarili predvsem, da sta pred odločitvijo o odpravi volilnega molka potrebna široka razprava in premišljeno odločanje. Prav tako so posvarili pred spreminjanjem volilnih pravil v letu pred volitvami.
V SD so tudi opozorili, da digitalizacija in družbena omrežja dodatno otežujejo nadzor nad komunikacijo, sodišča pa opozarjajo na kompleksnost presoje in dopuščajo širšo interpretacijo političnega izražanja. »Volilni molk je pri nas ustaljena praksa, kar pa ne pomeni, da mora biti železna srajca našega demokratičnega procesa,« menijo.
V stranki Levica se neposredno niso opredelili glede vprašanja, ali podpirajo ukinitev volilnega molka ali ne, in so zapisali, da se zavedajo izzivov, ki jih prinašajo tuje informacijske operacije in digitalni medijski prostor. »Če se odpre razprava o spremembah volilnega molka, jo je treba voditi v okviru celovite presoje pravnih in demokratičnih posledic, tudi glede tega, kako bolje urediti digitalni prostor in zagotoviti večjo transparentnost spletnih vsebin,« so še zapisali. V NSi pa se na novinarska vprašanja o tem ne odzivajo.
Državno volilno komisijo (DVK) smo prav tako vprašali, kaj meni o spremembi člena oziroma o ukinitvi molka. Odgovorili so: »DVK nima posebnih zakonskih pristojnosti glede obravnave kršitev volilnega molka. Kljub temu menimo, da mora biti volilcem na dan volilnega molka zagotovljeno okolje brez vsiljive volilne propagande ali osebnega nadlegovanja na poti do volišča, zato naj se zakonodajalec morebitnih sprememb loti s potrebno mero previdnosti.«
