Slovenija ima bogate izkušnje s sprejemanjem pokojninskih reform; zaradi te reforme je padla vlada Boruta Pahorja, ker je bila zavrnjena na referendumu. Zadnja pokojninska reforma je začela veljati 1. januarja 2013, oblikovana je bila v obdobju druge Janševe vlade. Ta reforma je sicer prinesla nekaj pozitivnih učinkov, a so že projekcije ob sprejemu reforme napovedovale, da bodo učinki zaradi neambicioznih popravkov pokojninskega sistema kratkoročni. Položaj naj bi se začel slabšati že leta 2023, torej letos. Zato je nova vlada med številnimi reformami napovedala tudi pokojninsko, a o njeni vsebini ni veliko znanega.
Spremembe so potrebne
Zato smo se na Dnevniku oprli na javno mnenje. V okviru raziskave Vox populi smo anketirancem poleg vprašanj o političnostrankarskih preferencah zastavili tudi nekaj vprašanj o pokojninski reformi, odgovore na eno od vprašanj pa smo lahko primerjali s podobno raziskavo javnega mnenja, ki smo jo opravili aprila 2010. Takrat in letos smo zastavili izhodišče, da vlada zaradi daljšanja življenjske dobe in zmanjšanega števila rojstev načrtuje pokojninsko reformo, s pomočjo katere naj bi zagotovila vzdržnost pokojninskega sistema.
Tako kot leta 2010 se tudi letos velika večina vprašanih strinja, da so spremembe potrebne, da bi zagotovili vzdržnost pokojninskega sistema. S tem se večinsko strinjajo anketiranci vseh starostnih skupin, še najbolj mladi do 30. leta (84,4 odstotka), nekoliko bolj zadržani pa so v starostni skupini od 31. do 45. leta (za jih je 66,3 odstotka). Ko opazujemo naklonjenost spremembam v pokojninskem sistemu po strankarskih preferencah, so podporniki vseh petih parlamentarnih strank odločni podporniki sprememb v pokojninskem sistemu, najbolj izraziti so volilci stranke Gibanje Svoboda (takšnih je 82,8 odstotka) in Levice (81,3 odstotka), podpora spremembam med volilci SDS, SD in NSi pa je okoli 70-odstotna. Na tej točki lahko ugotovimo, da je slovenska javnost ne glede na starostno skupino in ne glede na strankarske preference naklonjena spremembi pokojninskega sistema.
Hitrejše zaposlovanje mladih
V nadaljevanju raziskave so sodelovali le tisti anketiranci, ki so se strinjali, da so spremembe potrebne. Ker je bilo takšnih veliko (508 anketirancev), je vzorec za nadaljnjo analizo relativno velik in kot tak lahko ponudi dovolj dobro osnovo za analizo. Zanimalo nas je namreč, kateri od možnih ukrepov bi bil po njihovem mnenju najbolj učinkovit, zato so anketarji agencije Ninamedia sodelujočim našteli nekaj ukrepov. Daleč največjo podporo, skoraj dvotretjinsko, je doživel ukrep hitrejšega vstopa mladih na trg delovne sile (63,4 odstotka), kot drugega so navedli zaostritev možnosti predčasnega upokojevanja (9,1 odstotka), kot tretjega dvig starostne upokojitve (8,7 odstotka), četrti ukrep, z omembe vredno podporo, pa bi bil podaljšanje upokojitvene dobe; to bi podprlo 7,5 odstotka vprašanih. Preostali ukrepi (upočasnjena rast pokojnin, več zaposlovanja starejših) niso bili deležni večje pozornosti med anketiranimi.
Ko smo sodelujočim v anketi zastavili še bolj konkretna vprašanja o posameznem ukrepu – zanimalo nas je, ali je zanje sprejemljiv – smo dobili jasnejšo sliko, kaj bi lahko bilo sprejemljivo za slovensko javnost v okviru pokojninske reforme, ki jo snujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Polovica od navedenih ukrepov je za anketirane nesprejemljiva (zvišanje upokojitvene starosti, podaljšanje delovne dobe, upočasnjena rast pokojnin). Večina pa je dejala, da so zaostritev predčasnega upokojevanja, več zaposlovanja starejših in hitrejši vstop mlajših na trg delovne sile sprejemljivi ukrepi morebitne pokojninske reforme.
Volilci GS in Levice naklonjeni kasnejši upokojitvi
Iz ankete lahko sklepamo, da bi za slovensko javnost bili sprejemljivi ukrepi, ki bi povečevali število aktivno zaposlenih, ti pa bi s prispevki izdatneje polnili pokojninsko blagajno. Nekaj več naklonjenosti (skoraj 40 odstotkov) je zaznati tudi pri ukrepu podaljšanja upokojitvene starosti (na primer s 60 na 62 let), je pa povsem nesprejemljivo podaljšanje delovne dobe za upokojitev, denimo s 40 na 42 let, saj se je proti temu izreklo več kot tri četrtine vprašanih. Ob vprašanju podaljšanja upokojitvene starosti (v Franciji v zvezi s tem spremljamo burne odzive javnosti) lahko ob križanju podatkov po strankarskih preferencah opazimo, da so podporniki Gibanja Svoboda in Levice rahlo bolj naklonjeni podaljšanju delovne dobe za upokojitev (50,6 odstotka podpornikov GS, 53,1 odstotka podpornikov Levice). Volilci SD, NSi in SDS večinsko niso naklonjeni podaljšanju delovne dobe, pri tem prednjačijo volilci SDS (66 odstotkov).
