Uporaba mobitela med vožnjo ima na voznika in posledično na prometno varnost res velik negativen vpliv, a še zdaleč ni edini moteči dejavnik med vožnjo. »Pri vožnji potrebujemo obe roki in pogled na cesto,« so bistvo izluščili v agenciji za varnost prometa (AVP). Poleg uporabe telefona, ki je prepovedana, na voznikovo pozornost vplivajo tudi uporaba računalnikov in tablic, nastavljanje multimedijskih naprav in spremljanje zaslonov, ličenje in urejanje, prehranjevanje, poslušanje preglasne glasbe … »Če voznik ni osredotočen na promet, ima slabši reakcijski čas, počasneje zazna prometno signalizacijo in se nanjo odzove, zavorni čas se podaljša, slabše zaznava okolico in promet, večje je tveganje pri odločitvah, kot je denimo zmanjšana varnostna razdalja, manjše so prilagoditve razmeram na cesti …« možne posledice naštevajo na AVP. Sodeč po podatkih Ameriške agencije za varnost v prometu (NHTSA) so bile motnje med vožnjo leta 2019 vzrok za skoraj devet odstotkov nesreč s smrtnimi žrtvami.
Ne vedo, da jih zmoti
Poleg že naštetih za voznika prepovedanih dejavnosti v avtu, ki zmanjšujejo slišno in vidno zaznavanje, kakor tudi zmožnost obvladovanja vozila, so moteči dejavniki še iskanje predmetov po vozilu, zunanje motnje, menjavanje radijskih postaj, previsoka ali prenizka temperatura v vozilu, ukvarjanje z otroki ali domačimi ljubljenčki, prepiranje ali kakšen drug čustven pogovor s sopotniki … V AVP še odsvetujejo sicer zakonsko dovoljeno prostoročno telefoniranje med vožnjo, saj tudi to zaradi vsebine pogovora odvrača pozornost voznikov in zato ni varno. Glede uporabe motečih naprav v prometu, poleg mobitela denimo tudi slušalk, na AVP opozarjajo tudi kolesarje, voznike e-skirojev, motoriste in tudi pešce: »Ti nemalokrat zamišljeno in odsotno, s pogledom, uprtim v zaslon, stopijo na prehod ali kolesarsko stezo, ne da bi se prej prepričali, ali je to zanje varno.«
Kaj vse vpliva na kognitivne sposobnosti voznika, je v doktorski nalogi na celjski fakulteti za logistiko raziskovala dr. Tina Cvahte Ojsteršek. Izpeljala je terenski poskus, v katerem je sodelovalo 23 prostovoljk in prostovoljcev, ki so med vožnjo na poligonu naleteli na petnajst različnih motenj. Takih, na kakršne bi tudi sicer v prometu. Pri nastavljanju sistemov v avtomobilu, branju in pošiljanju SMS-sporočil ter pri ogledih posnetkov na telefonu so nekateri od prostovoljcev na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 odstotkov časa opravljanja celotne naloge. V vprašalniku so potem ocenili zahtevnost posameznih nalog. Tiste, ki so bile zanje manj zahtevne (recimo nastavljanje radia), so v resnici zelo zmotile njihovo pozornost, je raziskovalka Cvahte-Ojsterškova pred slabima dvema letoma pojasnila v intervjuju za Dnevnik. Kar pomeni, da se vozniki niso niti zavedali, kaj jih je med vožnjo zmotilo. Eksperiment je pokazal, da je najnevarnejša uporaba mobilnega telefona, zelo problematično pa je tudi zgolj nastavljanje radijskega sprejemnika, navigacijskih sistemov, klimatske naprave in tempomata.
Funkcije bi morali dodatno omejiti
Vse več voznikov ima v avtih vse večje interaktivne zaslone, obrnjene proti njim, a se morajo včasih tudi za zelo enostavno prilagoditev funkcije prebiti skozi več menijev in podmenijev. Tako tudi to vpliva na njihovo zbranost za volanom. »Nekateri avti, ki smo jih preizkusili, so imeli več kot 200 multifunkcijskih gumbov, enega ali več zaslonov, glasovnega pomočnika in pa head-up oziroma HUD-zaslon. Z vsemi temi napravami je kak sodoben avto videti že skoraj kot kakšno letalo. Določeni med vožnjo celo dopuščajo igranje iger,« je izpostavil David Strayer, profesor nevrološke znanosti na Univerzi v Utahu in vodja raziskave o motnjah med vožnjo pri Ameriški avtomobilski zvezi (AAA).
A so se proizvajalci že sami začeli samoomejevati. Vseh prilagoditev namreč ni mogoče več opraviti med vožnjo, dobro prakso izpostavljajo v AVP. Tako denimo prek določenih sistemov voznik med vožnjo ne more brskati po imeniku ali pa ne more vpisovati naslova za navigacijo. To lahko ročno počne le, ko avto stoji. Ko se premika, pa sodobnejši sistemi dopuščajo zvočni nadzor oziroma nekakšnega glasovnega pomočnika, pri čemer vozniku pomaga umetna inteligenca, a ta za zdaj slovenščine še ne prepoznava. »Glasovnemu pomočniku, ki nadzira delovanje avtomobilskih sistemov – nastavitev temperature, klic prijatelja, prilagoditev glasnosti –, pomaga tudi že chatGPT, tako da so možnosti skoraj neomejene,« v AVP izpostavljajo novosti, ki kažejo na spremembe v industriji. Voznik pa lahko določene funkcije, denimo glasnost sistema, menjavo radijske postaje, opravi tudi s pomočjo gestikulacije oziroma premikom rok. Po mnenju AVP bi morali omejitve števila funkcij še zaostriti, do določenih zahtevnejših pa voznik med premikanjem vozila sploh ne bi smel imeti dostopa. »Delno pomaga že sistem nadzora voznika oziroma pozornosti s kamero, uveden poleti. Ta voznika opozori, če zazna, da ni pozoren na dogajanje v prometu, ampak je predolgo in preveč osredotočen na infozabavni zaslon, sovoznika, levo ali desno,« še navajajo v AVP. x
