Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš meni, da skuša šolsko ministrstvo z novelo zakona o osnovni šoli situacijo v šolstvu, ki se trenutno ukvarja z vprašanji ocenjevanja, družbenih odnosov, duševnega zdravja in vzgojne vloge šole, korigirati z ukrepi, ki naj bi v šolo vnesli več objektivnosti, »pravičnosti«, strukturo in usmerjenost celotnega šolskega dne. Veliko vprašanje pa je, ali bodo ti ukrepi res prinesli želene učinke, se sprašuje Kordiš.
Za waldorfsko šolo, ki izvaja program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je najbolj sporno obvezno opravljanje nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) po tretjem in šestem razredu. »NPZ temelji na programu in ciljih državne šole, od katerih pa se šole s posebnimi pedagoškimi načeli ne razlikujemo zgolj zaradi drugačnega vrstnega reda obravnavane učne snovi, ampak predvsem po celovito drugačnem konceptu podajanja učne snovi, spremljanju in vrednotenju znanja, razvijanju otrokove osebnosti ter razvoju sposobnosti in kompetenc. NPZ v šolah s posebnimi pedagoškimi načeli svoje osnovne funkcije povratne informacije tako ne more izpolniti,« je jasen Kordiš.
Po njegovih besedah pomenijo zasnovane naloge in vprašanja v preizkusih za otroke, ki obiskujejo šole s posebnimi pedagoškimi načeli, popoln tujek v procesu učenja in izkazovanja znanja. Sogovornik ob tem poudarja, da mlajši kot so otroci, večje so razlike v pristopu k poučevanju in razumevanju procesa poučevanja med programom državnih šol in programom šol s posebnimi pedagoškimi načeli.
Brez strokovnih utemeljitev
Iztok Kordiš meni, da sprejeta novela zakona o osnovni šoli, ki uzakonja, da morajo kljub drugačnemu prvotnemu predlogu NPZ v tretjem in šestem razredu izvajati tudi šole s posebnimi pedagoškimi načeli, kaže na nerazumevanje delovanja šol s posebnimi pedagoškimi načeli: »Gre za resen poseg v delovanje teh šol, pri čemer ni bilo podane nobene strokovne utemeljitve.«
»Da izpolnjujemo in vzdržujemo kriterije, ki omogočajo učencem uspešno nadaljevanje šolanja po zaključku osnovne šole, smo waldorfske šole dokazovale v vseh tridesetih letih svojega delovanja. Naši učenci glede na svoje interese in zmožnosti uspešno prehajajo v različne srednješolske programe, od poklicnih šol do gimnazij,« poudarja sogovornik. Tudi sicer meni, da je NPZ z vidika otrokovega razvoja za osemletnike (tretji razred) neustrezen način ugotavljanja doseganja zastavljenih ciljev učnega načrta: »Šole in učitelji lahko tudi na druge načine ugotavljajo znanje otrok.«
Glede prenovljenega razširjenega programa (RAP) Kordiš meni, da je dobro, da se sistemizira ure izvajanja interesnih dejavnosti, ki do zdaj niso bile sistemizirane. Povedal je, da je v neki meri dobrodošlo, da se dosedanje podaljšano bivanje v določenem delu nekoliko bolj strukturira, vendar pa ne smemo pozabiti, je poudaril direktor, da otroci potrebujejo tudi neusmerjen prosti čas in prosto igro, da se lahko spočijejo in razvijejo tudi lastno iniciativo za aktivnosti z vrstniki.
Novela med drugim prinaša tudi uvedbo prvega tujega jezika v prvem razredu, kar pa je bila na waldorfskih šolah že zdaj uveljavljena praksa. »Vse od ustanovitve prve šole leta 1919 in tako tudi na naši šoli, ustanovljeni pred več kot tridesetimi leti, poučujemo dva tuja jezika od prvega razreda naprej in imamo s tem dobre izkušnje. V prvih treh razredih se učenci tuja jezika učijo prek pesmic, izštevank in igric, s čimer besedišče in slovnične strukture tujega jezika osvajajo spontano. V četrtem razredu začnejo nato pisati in brati v tujem jeziku ter se zavestno učiti jezikovnih pravil,« je še pojasnil Iztok Kordiš.
Želeli so izbirno udeležbo na NPZ
Da novela zakona o osnovni šoli vsebuje več popravkov in da bodo tudi zanje največja novost spremembe področja NPZ, meni tudi ravnatelj Osnovne šole montessori Pavel Demšar: »Če pogledamo zgodovino, smo NPZ v tretji razred že večkrat vpeljevali in ga potem zopet brisali, kar kaže na različna mnenja na tem področju. S tega vidika bi bila morda salomonska rešitev, da bi NPZ za tretji razred ostal izbiren.«
Demšar je poudaril, da imajo na njihovi šoli drugače zastavljen program, pri čemer nekatere snovi jemljejo prej, druge kasneje. S tega vidika so si prizadevali, da bi bila zanje udeležba na NPZ izbirna, kar pa se ni uresničilo. »Spreminja se tudi to, da se bo odslej v devetem razredu dosežke NPZ zapisalo v spričevalo in da se bo lahko ta dosežek upošteval kot kriterij pri sprejemu v srednje šole. To je že v zakonodajnem postopku. Sam sicer menim, da NPZ ne bi smel služiti ocenjevanju otrok, ampak izključno ugotavljanju učinkovitosti šolskega sistema,« je poudaril ravnatelj.
Spomnil je, da se z novim šolskim letom obetajo tudi spremembe pri šolajočih na domu, saj bodo morali ob koncu šolskega leta otroci opravljati izpite iz vseh predmetov, kar je precej velik in stresen izziv. Težavo Demšar vidi v tem, da se nekateri otroci šolajo doma zaradi bolezni in da bo to zanje nepotrebna dodatna ovira. Sogovornik meni, da bi morali pristojni najti bolj življenjsko rešitev.
Glede RAP je Pavel Demšar povedal, da so imeli na šoli že zdaj celostno zastavljen program do 15. ure, znotraj katerega so imeli razporejene različne vsebine, denimo šport ali učenje v naravi in različne interesne dejavnosti. Z novo zakonodajo se tako zanje zadeva ne spreminja, sicer pa imajo učenci po programu montessori že dopoldne več dodatnih vsebin in praktikuma. Prav tako zanje ne bo novost uvajanje obveznega prvega tujega jezika v prvi razred. Že od sprejema programa leta 2010 se namreč otroci od prvega do devetega razreda učijo dva tuja jezika – angleščino in španščino.
