Na ljubljanski otroški srčni kirurgiji, kjer je bilo po dolgotrajnih težavah v zadnjih letih nekoliko mirneje, je znova zavrelo. Ob zaostrenih odnosih, ki kažejo tudi na trke različnih strok in nedorečena razmerja med njimi, največjo slovensko bolnišnico zapušča kirurg Miha Weiss.
Ostaja le en otroški srčni kirurg
V bolnišnici so se trudili, da bi ta dejavnost tekla brez nepotrebnih konfliktov, je včeraj zatrdil generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug. Pri tem je obžaloval, da otroško srčno kirurgijo »sredi bitke za izboljšave« zapušča eden glavnih akterjev. Nekatere Weissove želje niso bile izpolnjene, ne skrivajo v kliničnem centru. Kar pa ne pomeni, da ni bilo v izboljševanje razmer vložene veliko energije, je včeraj zatrdil Jug.
V bolnišnici ostaja le en otroški srčni kirurg, Igor Šehić, o morebitnem prihodnjem sodelovanju pa se dogovarjajo z Janezom Vodiškarjem, ki dela v Nemčiji. Vodiškar je klinični center pred leti zapustil prav zaradi slabih pogojev dela in neurejenih razmer. Po Jugovih besedah so z njim v stiku že dlje časa. Želijo si, da bi se vrnil v Slovenijo, sprva pa bodo z Vodiškarjem verjetno sodelovali prek občasnih prihodov.
Ali bodo obnovili sodelovanje s češkim kirurgom Romanom Gebauerjem, ki tudi zaradi težavnih odnosov v omenjenem programu ni več prihajal v Ljubljano, včeraj še ni bilo jasno. V bolnišnici sicer zatrjujejo, da tamkajšnja otroška srčna kirurgija še naprej deluje nemoteno. Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja UKC Ljubljana Gregor Norčič je poudaril, da si še vedno želijo vzpostaviti center za otroško srčno kirurgijo, v katerem bi delovali zdravniki različnih specialnosti. Poleg nekaj več kot sto operiranih otrok letno v UKC Ljubljana sicer zdravijo tudi druge otroke z boleznimi srca. Uspehi pri operativnih posegih in zdravljenjih so glede na število operacij primerljivi z velikimi centri v Evropi, ugotavlja strokovni direktor pediatrične klinike Marko Pokorn.
Dolgoletna negotovost
Težave pri zdravljenju prirojenih srčnih napak so se začele že leta 2007, ko je po odhodu Vladimirja Sojaka ljubljanski klinični center ostal brez srčnega kirurga za otroke. V kasnejših letih so se zvrstile različne začasne rešitve, prihodnost programa pa je bila večkrat nejasna. Težavni odnosi med strokami in posamezniki so bili vseskozi pomemben dejavnik pretresov v tem delu zdravstva. Dolgotrajna negotovost pa je bila povezana tudi z zagatami, kako zastaviti program z relativno majhnim številom operacij.
Starši otrok s prirojenimi srčnimi napakami so bili v preteklosti že večkrat v skrbeh, kdo bo zagotavljal in spremljal njihova zdravljenja, je opozorila ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. V zdravstvenih ustanovah bi morali biti odnosi vsaj korektni, je dodala: »Brez tega je zelo težko delati. Hkrati pa so ob slabih odnosih v zdravstvenih ustanovah v stiski tudi bolniki in njihovi svojci. Če so v negotovosti in do njih pridejo različne govorice, je zanje še težje.« V UKC Ljubljana bi jim morali po besedah zastopnice pacientovih pravic zagotoviti čim bolj jasne informacije, kaj lahko pričakujejo kratkoročno in kakšni so načrti glede otroške srčne kirurgije.
