Vrhovno sodišče je včeraj opravilo glavno obravnavo tožbe, s katero vlagatelji izpodbijajo veljavnost izida lanskega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Že pred deseto uro dopoldne, še pred obravnavo, so se pred sodno palačo v Ljubljani začeli zbirati nasprotniki zakona. Okoli sto jih je nazadnje prišlo, številni so vihteli slovensko zastavo, na čelu z vodjo Alešem Primcem, ki je zbrane nagovoril, češ da bi bila razveljavitev »kraja referendumskega rezultata« in da gre za »škandalozno tožbo, ki so jo vložili predstavniki zastrupitvenega lobija, ki ne zmorejo prenesti referendumskega poraza s prvopodpisanim Bogdanom Biščakom«. Odvetnik koalicije nasprotnikov zakona Klemen Golob pa je ocenil, da je vložena tožba absurdna, saj da grobo posega v demokratično, svobodno in jasno izjavljeno voljo ljudstva na referendumu.
Nasprotniki zakona so nato napolnili tudi dvorano, v kateri so po nagovoru vrhovnega sodnika Mateja Čujoviča, ki je predstavil argumente strank v postopku, besedo najprej imeli vlagatelji tožbe. V imenu Bogdana Biščaka, Andreja Pleterskega, Dušana Kebra, Igorja Pribaca in Brigite Skele Savič je argumente predstavil zagovornik odvetnik Urban Vrtačnik. »Tožeča stranka ne postavlja pod vprašaj svobode govora. Ne oporekamo niti temu, da imajo posamezni akterji svoja mnenja pravico predstavljati ostro in čustveno, je pa osrednje vprašanje spora, ali pravo dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic in ponavljajočih zavajanj, posredovan od avtoritet, ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv« je izpostavil v imenu tožeče stranke.
Nasprotniki zakona širili laži
Izpostavljeno je bilo, kako so v kampanji nasprotniki zakona grozili s tem, »da bodo zdravniki pobijali starše brez njihove privolitve, ubijali mladoletne in duševno bolne, da bodo zdravniki kazensko odgovorni za zastrupljanje bolnikov«, kar so seveda že večkrat demantirane laži, ki nimajo zveze z zakonsko materijo, o kateri so lani odločali volilci na referendumu. Znova smo skratka slišali, da tožeči menijo, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Tožbo so sicer vložili, ker so v kampanji aktivno sodelovale tudi civilno družbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev v Sloveniji, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje. Ob tem je politično nagovarjanje ljudi potekalo tudi v sakralnih in zdravstvenih objektih, kar je zakonsko prepovedano.
Zagovornik iz državnega odvetništva, ki je zagovarjal toženo stranko, torej Republiko Slovenijo, pa je poudaril, da »razveljavitev referendumskega izida predstavlja skrajen ukrep, povezan z najtežjimi kršitvami«. In da v konkretnem primeru težko govorimo o tem, da so bili izpolnjeni pogoji za to. Dejal je še, da tožniki v tej zadevi ne očitajo nepravilnosti volilnim organom, temveč očitke usmerjajo zoper ravnanje različnih družbenih skupin, ki so sodelovale v javni razpravi o referendumskem vprašanju. Prav tako so državni odvetniki izpostavili, da se ne strinjajo z mnenjem Primca, da sodišče ni pristojno za odločanje v referendumskem sporu. Zagovornik Primca, ki je v zadevi stranka z interesom, odvetnik Klemen Golob pa je na obravnavi izpostavil, da »očitkov ni mogoče opredeliti kot nepravilnosti v kampanji, kaj šele da bi ravnanja, ki so po svoji vsebini skopa, vplivala na postopek«. Dodal je, da v sporu ni mogoče obravnavati, kaj od izrečenega v kampanji je ali ni strokovno utemeljeno.
»Zelena luč za lobiste«
»Če sodišče tega referenduma ne bo razveljavilo, bo s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki omejujejo organizatorje kampanj,« je po obravnavi dejal eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak. »Kampanje bodo s tem postale izrazito nepoštene, ker se bo to nadaljevalo v vse večjem obsegu,« je še ocenil. Bodo v primeru neugodne odločitve odšli na ustavno sodišče? »O tem se bomo morali še pogovoriti,« je odgovoril Biščak. Glede odločitve, ki bo, kot kaže padla v čas po volitvah, pa je izrazil obžalovanje, saj da se tudi v kampanji pred volitvami »laži širijo kot komarji«. Dušan Keber je pa je obsodil shod nasprotnikov zakona pred sodiščem, saj da gre za nedopustne pritiske in nadaljevanje »zastrupljanja javne razprave, ki se dogaja v zadnjih letih«.
Vrhovni sodnik Matej Čujovič je sicer pred koncem obravnave med drugim poudaril, da se vrhovno sodišče zaveda čustvenosti spora za marsikoga. Ob zavedanju tega je opomnil, da je presoja sodišča omejena na presojo postopkovne poštenosti, ne bo pa sodba v nobenem primeru razlagana kot stališče do vprašanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. x
Različna mnenja glede roka za odločitev
V času do obravnave so se kopja lomila tudi glede zakonskega roka, v katerem mora vrhovno sodišče odločiti. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi v členu 52 c določa, »da mora vrhovno sodišče odločiti o tožbi po izvedeni glavni obravnavi najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo«.
Na vrhovnem sodišču so sicer zadnji odgovor na tožbo prejeli 28. januarja, kar pomeni, da se je 30-dnevni rok, v katerem bi morali vrhovni sodniki odločiti o tožbi zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, iztekel 27. februarja. A je sodišče obravnavo sklicalo šele za 10. marec, torej enajst dni pozneje, odločitev sodnikov pa bo spisana zatem. »Gre za instrukcijski rok, treba je namreč upoštevati čas, ki je potreben za vročitev vabil na obravnavo, in čas, ki mora biti strankam zagotovljen za pripravo na obravnavo,« so pred časom pojasnili na vrhovnem sodišču.