Danes se bodo vrhovni sodniki na občni seji izrekli o podpori kandidatoma za predsednika vrhovnega sodišča – aktualni podpredsednici vrhovnega sodišča Marjeti Švab Širok in vrhovnemu sodniku Damjanu Orožu. Čeprav se na prva dva javna poziva kandidatom ni prijavil nihče, sta se v tretjem poskusu na razpis za predsednika vrhovnega sodišča prijavila dva kandidata. Po neuradnih informacijah se sodniku gospodarskega oddelka vrhovnega sodišča Orožu sprva s kandidaturo ni mudilo predvsem zato, ker je bil za vrhovnega sodnika imenovan šele konec leta 2021 (in je posledično čakal, ali se bo prijavil kdo od kolegov z daljšim stažem). Tudi vrhovna sodnica kazenskega oddelka (od leta 2017) in aktualna podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok sprva ni imela ambicije, da bi se potegovala za predsedniško funkcijo, temveč se je te funkcije celo otepala.
Spomnimo, da je imel predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević kar nekaj težav, da je dočakal podpredsednico, sodnica Švab Širok, ki se je tedaj vendarle prijavila na razpis, pa je tedaj dala jasno vedeti, da je predsedniška funkcija ne zanima. Vendar se je v vmesnem času očitno premislila.
Predsednik bo predčasno končal mandat
Da je prav vsakokratni podpredsednik sodišča odličen kandidat za prevzem funkcije predsednika, je v preteklosti znal poudariti predvsem Đorđević, ki je tudi sam, preden je postal predsednik, najprej opravljal podpredsedniško funkcijo – ko je vrhovno sodišče vodil Damijan Florjančič. Neuradno naj bi tudi zdaj pri Đorđeviću večje zaupanje uživala sodnica Švab Širok, čeprav Orož sodi na gospodarskem oddelku, katerega član je tudi Đorđević.
Aktualni predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je bil na najvišjo funkcijo sodne veje oblasti imenovan januarja 2023, vendar svojega šestletnega mandata ne bo mogel oddelati v celoti, saj bo decembra dopolnil 70 let, kar pomeni, da se bo moral upokojiti. Đorđević je sicer tudi eden izmed kandidatov za ustavnega sodnika, saj na ustavnem sodišču starostna omejitev ne velja.
Zadnjo besedo imajo poslanci
Do imenovanja novega predsednika ali predsednice vrhovnega sodišča je še kar nekaj korakov.
Vrhovni sodniki se bodo na današnji občni seji o vsakem izmed dveh kandidatov na tajnem glasovanju izjasnili, ali ga podpirajo ali ne. Ko bodo glasovnice oddane, bo komisija glasove podpore štela le do števila, ki pomeni večino vrhovnih sodnikov, nato pa bodo prenehali šteti. Če bosta oba kandidata prejela zadostno podporo kolegov, bo sledilo še odločanje, kateremu od njiju dajejo vrhovni sodniki prednost.
Do kandidatov se bo v nadaljnjem postopku opredelil tudi sodni svet, pravosodni minister pa bo nazadnje (enega) kandidata za predsednika vrhovnega sodišča predlagal državnemu zboru. Ta predsednika vrhovnega sodišča izvoli za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.
