Športne aktivnosti na snegu, naravoslovne vsebine, sodelovanje, navajanje na samostojnost, krepitev medsebojnih vezi in druženje. Vse to so dragocenosti zimske šole v naravi (ŠVN), ki sicer ni predpisana z zakonom ali učnimi načrti, a jo v praksi izvaja večina šol v državi. Pri tem lahko neprecenljive izkušnje otrok njihove starše precej udarijo po žepu.
Natančne informacije o stroških ŠVN starši prejmejo na roditeljskem sestanku. Najnižje zneske še vedno omogočajo udeležbe otrok v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), v okviru katerih dejavnosti potekajo na 25 lokacijah po državi. Cene so tam praviloma mnogo dostopnejše kot pri zunanjih ponudnikih, končni znesek pa je večinoma povsod odvisen od izbire programa, dodatnih storitev, smučišča in prevoza.
Visoka cena je lahko povezana tudi z oddaljenostjo šole od namestitve in dejstvom, da otroci pogosto nimajo svoje smučarske opreme ter jim morajo starši poleg namestitve in nakupa smučarskih vozovnic doplačati še izposojo opreme. Del stroškov ŠVN je lahko krit s prispevkom občine oziroma šolskega sklada in donacij, zaradi česar starši plačajo manj, končne cene programov ŠVN pa se med seboj močno razlikujejo tudi v šolah v isti občini.
V isti občini na eni šoli 200, na drugi 400 evrov
V letošnjem šolskem letu bodo starši za petdnevno zimsko ŠVN pod okriljem CŠOD (4 nočitve s polnim penzionom oziroma najmanj 4 obroki) v povprečju odšteli približno 90 evrov na otroka, pri čemer je treba znesku prišteti še stroške prevoza do nastanitvenega objekta, smučarskih vozovnic, smučarske opreme in morebitnih dodatkov.
Na OŠ Medvode bodo zimsko ŠVN sredi februarja prihodnje leto organizirali v CŠOD Bohinj. Učenci bodo smučali na Voglu, njihovi starši pa bodo ob subvenciji šole plačali 200 evrov. Dvakrat toliko denarja naj bi prispevali starši šestošolcev največje medvoške šole – OŠ Preska z dvema podružnicama, kjer bodo ob koncu januarja prihodnje leto učence odpeljali na Kope.
Nastanjeni bodo v novozgrajenem štirizvezdičnem hotelu Panorama (nekdanji Lukov dom), predvideni strošek udeležbe v ŠVN pa na otroka znaša 400 evrov. Na šoli so nam pojasnili, da jim je uspelo pridobiti nekaj sponzorskih sredstev lokalnih podjetij, zaradi česar naj bi bil končni znesek nižji.
Kot so nam zaupali v marketingu omenjenega hotela na Kopah, bodo v sezoni gostili več kot 80 osnovnih in srednjih šol: povprečen znesek ŠVN bo znašal 300 evrov, pri čemer bodo imeli učenci na lokaciji zagotovljen polni penzion in smučarsko vozovnico.
Cene so zrasle v nebo
Po besedah ravnatelja OŠ Preska Primoža Jurmana imajo šole velike težave z organizacijo ŠVN na območjih s snegom, saj primernih nastanitev močno primanjkuje: »Termini za bivanje v CŠOD, ki so najcenejša možnost, so zelo hitro zasedeni, in čeprav se šola pravočasno prijavi, so kapacitete pogosto že oddane. V naši državi je namreč več kot 400 osnovnih šol in ni mogoče, da bi vsaka šola vsako leto prišla na vrsto.«
Na OŠ Danile Kumar v Ljubljani, kjer učence najpogosteje odpeljejo v kranjskogorski CŠOD, bo strošek letošnje zimske ŠVN kljub subvencijam iz šolskega sklada znašal več kot 200 evrov na otroka. »Cene so zrasle v nebo. Na srečo družinam s šibkejšim ekonomskim statusom na pomoč priskočijo tudi sponzorji in Rotary klub Ljubljana, ki vsako leto nekaj učencem v celoti pokrije znesek ŠVN,« nam je zaupala ravnateljica omenjene šole mag. Mojca Mihelič.
Pod okriljem OŠ Jožeta Toporišiča Dobova bodo starši za smučanje svojih otrok na Arehu odšteli 280 evrov, na OŠ Vojke Šmuc Izola, pod okriljem katere bodo otroci prav tako smučali na Pohorju, pa bo strošek za starše ob subvenciji šole znašal približno 230 evrov na otroka.
Širijo mrežo objektov za izvajanje šole v naravi
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), kjer vsaki generaciji učencev sofinanciranje ene ŠVN zagotavljajo s sredstvi iz državnega proračuna, so zaradi velikega povpraševanja šol že ob začetku letošnjega leta občine pozvali k širjenju mreže objektov za izvajanje šole v naravi.
Poleg pridobitve dodatnih lokacij in razpršenosti CŠOD po vsej državi si je ministrstvo za več postelj prizadevalo tudi v smučarskih središčih, kjer so v zimskem času najbolj priljubljene lokacije CŠOD v Kranjski Gori, Planici in Bohinju.
Direktor zavoda CŠOD Branko Kumer nam je zaupal, da so prejeli veliko ponudb, povezanih s precejšnjimi investicijskimi zahtevki. Dejal je, da zavod že tako poseduje tri lokacije, na katerih so potrebna velika vlaganja in bi lahko razširili obseg dejavnosti, zato že pripravljajo potrebno dokumentacijo.
»V Bohinju imamo denimo pol objekta obnovljenega, druga polovica pa razpada in ogroža tudi obnovljeni del. Na novo želimo usposobiti tudi lokacijo v Ankaranu in povečati zmogljivosti v Murski Soboti, kjer bi število udeležencev podvojili,« je povedal Kumer.
Dodal je še, da zaradi koledarske omejitve in kljub povečanju števila enot tudi v prihodnje verjetno ne bo mogoče zagotoviti izvedbe vsega izraženega zanimanja za zimsko šolo v naravi z vsebinami alpskega smučanja ali teka na smučeh. V okviru CŠOD namreč zimske ŠVN organizira več kot 60 odstotkov šol, pri čemer v primeru pomanjkanja snega mnoge med njimi privolijo v alternativo in zimske aktivnosti nadomestijo z različnimi naravoslovnimi vsebinami.
