Evropa se oborožuje, kako naj ravna Slovenija, je eno najbolj vročih političnih vprašanj ta hip. Vse glasnejše pobude za dvig obrambnih izdatkov evropskih držav prihajajo tako z vrha EU kot Nata. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pred časom izrazil pričakovanje, da bodo članice v prihodnje za obrambo namenile več kot tri odstotke BDP. Bruselj želi ob tem z načrtom ReArm Europe mobilizirati do 800 milijard evrov za izboljšanje evropskih obrambnih zmogljivosti, med drugim z rahljanjem fiskalnih pravil, zagotavljanjem posojil in povečanjem nacionalne obrambne porabe držav članic.
Pred današnjim izrednim zasedanjem evropskega sveta, na katerem bo poleg nadaljnje pomoči Ukrajini govor tudi o načrtovani krepitvi evropske obrambe, je premier Robert Golob včeraj sporočil, da bo v Bruslju zagovarjal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države proti sodobnim varnostnim izzivom. Pri tem gre predvsem za dvojno rabo, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in gradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema.
Slovenija že zdaj povečuje obrambne izdatke
Cilj Slovenije ostajata dva odstotka BDP za obrambo do leta 2030, pri čemer je lani za obrambne izdatke namenila sredstva v višini 1,35 odstotka BDP. Trenutni obrambni proračun se sicer giblje okoli milijarde evrov in je še enkrat višji v primerjavi z letom 2020. Letos se bodo ta sredstva predvidoma še zvišala na 1,53 odstotka, prihodnje leto pa že na 1,6 odstotka BDP. Ali naj Slovenija nameni več za obrambo in koliko sploh lahko da z vidika državnega proračuna in potencialnih rezov v socialo?
Obramboslovec Klemen Grošelj je jasen, da bodo pričakovanja Evrope do Slovenije, da v naslednjih nekaj letih in ne šele do leta 2030 poveča obrambne izdatke na dva odstotka BDP. »V Nemčiji načrtujejo sklad za infrastrukturo, vreden 500 milijard, in sklad za bundeswehr (oborožene sile Nemčije, op. p.) v višini 400 milijard evrov. Gre za resne vložke. Nemčija bo po koncu teh projektov drugačna država oziroma gospodarstvo kot danes. In če želi biti Slovenija še naprej gospodarsko povezana s svojo največjo trgovinsko partnerico, bo pač morala sprejeti ustrezne ukrepe. Pri čemer ne gre samo za ukrepe obrambne in varnostne politike, ampak tudi za vprašanje gospodarske politike.«
Brez večjega trošenja za obrambo torej ne bo šlo? »Rad bi verjel, da je svet takšen, kjer se konflikti lahko rešijo brez nasilja. Ampak trenutno živimo v svetu, v katerem divja največje število oboroženih spopadov v novejši zgodovini. Po eni strani sicer razumem ta idealizem, po drugi pa praktično ves svet povečuje vlaganja v oboroževanje. Mi se seveda lahko odločimo za to, da ne bomo vlagali več, a se moramo vprašati, ali smo ob tem pripravljeni prevzeti tveganje, če bi se zmotili v naši oceni razmer,« je poudaril Grošelj.
Več orožja, več vojn
Poslanec Miha Kordiš je po drugi strani izpostavil, da Slovenija ni vojaško ogrožena in da enako velja tudi za druge članice Nata. »Zapravljanje za orožje in ideje o povečevanju obrambnih izdatkov na ravni celotnega zavezništva se vrstijo s ciljem vzdrževanja nadvlade nad preostankom sveta, ne zato, ker bi se morali pred komer koli braniti. Če pogledamo proračun Nata v primerjavi z Rusko federacijo, vidimo, da je desetkrat večji, pred vojno v Ukrajini je bil celo dvajsetkrat večji. Odpovedati moramo nabave orožja za Nato in sredstva usmeriti v blaginjo,« meni.
Kordiš je ob tem prepričan, da se v EU izvolitev Trumpa na čelo ZDA uporablja kot dodaten izgovor za povečano investiranje v orožarsko industrijo, ni pa to dejanski razlog. »Resnični razlog je poskus reševanja opešanega evropskega kapitalizma s krepitvijo vojne industrije z javnim denarjem. Za nič se ne najde denarja, za oboroževanje ga je očitno neomejeno. Kaj to pomeni, vemo. Ko začneš proizvajati granate, je samo vprašanje časa, kdaj jih boš uporabil.«
Ni potrebe za obrambno histerijo
Da bo pri načrtovanju obrambnih izdatkov treba doseči nov družbeni dogovor, pa razmišlja evropski poslanec in obramboslovec Vladimir Prebilič. »Slovenski proračun brez nekaterih posegov v druge sisteme tako velikih dodatnih sredstev – generalni sekretar Nata Rutte recimo pričakuje tri odstotke BDP – ne bo mogel realizirati. Treba bo poglobiti sodelovanje z drugimi državami in investirati v tiste segmente obrambe, s katerimi bomo dosegli najboljši učinek,« je prepričan.
Bi morala Slovenija pospešiti dvig obrambnih izdatkov? »Čeprav je dvig obrambnih izdatkov neizbežen, lahko izbiramo pot, kako bomo to dosegli. Velik neizkoriščen potencial vidim v aktivni zunanji politiki in iskanju novih zavezništev, ki so žrtve agresivne ameriške ekonomske politike. Pri tem nisem naklonjen vsesplošni obrambni histeriji, temveč premišljenemu investiranju, za kar pa nimamo vseh vhodnih podatkov. Prav bi bilo pripraviti kvalitetno evropsko obrambno strategijo. Zdi se, da se stvari lotevamo napačno.«
