Dogovoriš za paket s telekomunikacijskim operaterjem, ob sklenitvi pogodbe nekaj sicer podpišeš, a na papirju nikjer ni jasno napisano, kaj so storitve, ki jih naročaš. Nato čez kakšen mesec pride položnica z drugačnim zneskom, kot si pričakoval, in začne se telefoniranje in pošiljanje pošte, kaj je šlo narobe. To izkušnjo sem imel sam pred časom, na ZPS pa opozarjajo, da gre za splošno prakso slovenskih operaterjev.
Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (MIPOR) so pod drobnogled vzeli vse štiri velike slovenske operaterje in z vsakim od njih po dvakrat sklenili pogodbo za storitev mobilnega interneta. Pri tem so bili posebej pozorni na informacije, ki so jih prejeli pred samim podpisom. Prav vsi štirje slovenski operaterji mobilne telefonije, ki imajo svoje poslovalnice (A1, T-2, Telekom Slovenije in Telemach), so na ocenjevanju zaradi odsotnosti informiranja pred podpisom pogodbe prejeli najnižjo oceno, nezadovoljivo. »Iz poslovalnic so vedno prišli z novo SIM-kartico v žepu, a brez tistega, kar zapoveduje zakonodaja – povzetka informacij in vpogleda v splošne pogoje še pred podpisom pogodbe,« so sporočili z ZPS.
»Na prvi pogled je sklepanje pogodbe v poslovalnici, s svetovalcem na drugi strani, priročno. Še zlasti, ker bi moral potrošnik po črki zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) pred podpisom pogodbe v poslovalnici prejeti povzetek pogodbe z zgoščenimi informacijami o konkretni pogodbi, vključenimi storitvami, ceni in morebitnih dodatnih stroških. Prav tako bi mu moral svetovalec omogočiti vsaj vpogled v splošne pogoje in cenik,« so zapisali pri ZPS. »Žal so med obiskom osmih poslovalnic ugotovili, da ta teorija ne drži. Največ, kar so lahko preverili pred podpisom, so bili njihovi osebni podatki, vpisani v pogodbo, ki jim jih je svetovalec prikazal na tablici. V petih primerih si niti tega niso uspeli ogledati, le podpisali so se na zaslon tablice.«
Dodatni stroški in možnosti
Pri ZPS opozarjajo, da je treba med sklepanjem pogodbe veliko spraševati. To dokazuje tudi dejstvo, da so svetovalci med preiskavo MIPOR radi »pozabili« omeniti dodan strošek priključnine (ali SIM-kartice, kot so rekli pri T-2), ki stane od šest do dvanajst evrov. Tega stroška večinoma ni treba plačati, če se odločite za vezavo, za kar so ocenjevalci MIPOR-ja, ki se za to niso odločili, nemalokrat dobili začuden pogled, nikoli pa niso imeli občutka, da bi jih v vezavo posebej silili.
Ocenjevalce je še bistveno bolj zmotila praksa operaterjev A1 in Telekoma Slovenije. Pri A1 jim niso povedali, da se s podpisom strinjajo z vklopom opcije A1 Protekt, ki je brezplačna samo prvi mesec, nato jo vsak mesec zaračunajo po 2,49 evra. A1 vsem naročnikom vključi tudi osnovno turistično zavarovanje, ki je (trenutno?) brezplačno, a svetovalca tudi tega dodatka nista omenila.
Pri Telekomu Slovenije so v naročniško pogodbo kot dodatno storitev vključili Varen splet Whalebone, o katerem se ocenjevalcem niti ne sanja, kaj pomeni. Iz povzetka pogodbe so izvedeli, da bodo za to storitev plačevali 0,99 evra na mesec.
Kako pomembno je, da si povzetek pogodbe ogledate pred podpisom?
Trije operaterji so povzetke sicer poslali po elektronski pošti, a so jih ocenjevalci lahko preverili šele doma, po podpisu pogodbe. Opozorili so še, da pri T-2 v povzetku ni bilo informacije o strošku za SIM-kartico, ki jim ga je omenil svetovalec. Telemach je povzetek pogodbe postavil na seznam z drugimi dokumenti, do katerih so prejeli spletne povezave. A do povzetka pogodbe povezave ni bilo, tako da si s to točko na seznamu niso mogli prav nič pomagati.
