Pred dvema letoma so v medvoški občini vstopili v Komunalni snovni krog Ljubljana. Gre za projekt, v okviru katerega javne objekte oskrbujejo s higienskim papirjem, izdelanim iz odpadne tetrapak embalaže. Pobudi po premišljenem in učinkovitem ravnanju z odpadki so se postopoma priključili številni upravljalci objektov z območja občine: poleg Občine Medvode z občinsko stavbo so bili med prvimi mrliške vežice, tržnica, Javni zavod Sotočje Medvode oziroma Športna dvorana Medvode, Kulturni dom Medvode, Klub Jedro, Rojstna hiša Jakoba Aljaža, Osnovna šola Pirniče in Društvo Barka.

»Sodelujoči partnerji v naši občini smo v lanskem letu pred sečnjo rešili 41 dreves oziroma 164 kvadratnih metrov gozda. Reciklirali smo 90.055 kosov oziroma 3381 kilogramov odpadnih tetrapakov. S tem smo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 2563 kilogramov in preprečili sežig oziroma odlaganje 9 kubičnih metrov odpadne embalaže,« so z meritvijo učinkov in vplivom na okolje zadovoljni v uradu medvoškega župana Nejca Smoleta.

Ponovna uporaba surovin iz odpadkov

Kot so poudarili na Občini Medvode, za izdelavo higienskega papirja ni treba sekati dreves: »Vsak listič recikliranega higienskega papirja iz sekundarne surovine razbremenjuje okolje. Namesto sečnje dreves in izčrpavanja narave v našem krožnem modelu ponovno uporabimo surovine iz odpadkov. Tetrapake, ki jih občani pravilno ločujejo in oddajo v rumene zabojnike, Javno podjetje VOKA Snaga zbere in preda družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki embalažo sortira in pripravi za recikliranje.«

Embalaža se nato preda papirnici, ki iz odpadnih tetrapakov izdela higienski papir, distributer pa higienski papir dostavi javnim ustanovam, ki ga vsakodnevno uporabljajo v kuhinjah in toaletnih prostorih. »Ločeno zbrana odpadna embalaža se tako uporabi kot sekundarni vir celuloze in se vrne v isto lokalno skupnost kot recikliran higienski papir,« so dodali na medvoški občini. Občane so pozvali, da izpraznjen tetrapak sploščijo in zaprejo s pokrovčkom, saj tako zavzame dvajsetkrat manj prostora. S tem se prihrani prostor v zabojnikih in pri transportu, ob tem pa ne gre zanemariti niti vpliva na nižje izpuste ogljikovega dioksida.

V sosednji Mestni občini Ljubljana (MOL) so dobro prakso predelave odsluženih tetrapakov v higienske papirnate brisače in toaletni papir začeli že pred devetimi leti. Pobudi po čistejšem okolju so se najprej pridružili v Javnem holdingu Ljubljana in vseh javnih podjetjih, nato pa tudi v mestni upravi in javnih zavodih. S tem na MOL neposredno podpirajo izvedbo krožnih poslovnih modelov in prehajajo od ravnanja z odpadki k upravljanju virov, s sodelovanjem v Komunalnem snovnem krogu Ljubljana pa krepijo prepoznavnost Ljubljane kot zelene in trajnostno usmerjene evropske prestolnice.