Ob 70 navzočih poslancih je za zakon glasovalo 39 poslancev Svobode, trije poslanci SD, poslanec Levice, pet poslancev NSi ter šest poslancev SDS. Za so glasovali tudi poslanca narodnih skupnosti in nepovezani poslanec Dejan Kaloh. Proti so bili zgolj poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev, dva poslanca Levice in Miha Kordiš. Po dvajsetih letih, odkar je bil v vladi prvič govor o zakonu o psihoterapiji, je ta le ugledal luč sveta.
Opozorila stroke niso zalegla
Predstavnik državnega sveta Jožef Školč je v predstavitvi zahteve dejal, da zakonu nasprotuje največje število strokovnih združenj na tem področju, ki menijo, da so težave zakona v tem, da meša svetovalno in zdravstveno dejavnost ter da omogoča vstop v zdravstvene poklice skupini ljudi, ki nima primerljive zdravstvene izobrazbe in znanja. Na slednje so opozorili psihoterapevti v zdravstvu že v torek, na novinarski konferenci, a njihovih opozoril poslanci niso slišali. Je pa Školč poslance ob začetku razprave znova pozval, naj zakona v drugo ne sprejmejo.
Nasprotno pa je državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež ob obrazložitvi zakona povedal, da imajo poslanci danes ponovno priložnost ureditve področja psihoterapije. Poudaril je, da nesprejetje zakona ohranja stanje, ki ga vsi prepoznavajo kot škodljivo. »Zakon vnaša v sistem regulacijo in postavlja temeljna pravila, določa jasne izobrazbene pogoje, vzpostavlja nadzor, omogoča sankcije, zagotavlja varnost in zaščito uporabnikov storitev ter prinaša dostopnost psihoterapevtskih storitev s postopno vključitvijo v javno zdravstveno mrežo,« je povedal in dodal, da zakon ni zasnovan v korist posameznih privilegijev ali interesov kogar koli v sistemu, ampak izključno za zagotavljanje podpore tistim, ki psihoterapevtske storitve nujno potrebujejo.
SDS in NSi zagotovili večino
V poslanski skupini Svoboda so zakon v celoti podprli. Poslanka Lucija Tacer Perlin je dejala, da bo z zakonom zagotovljeno, »da bo delo potekalo v skladu z zdravstveno zakonodajo in pod enakim nadzorom kot druga področja zdravstvene dejavnosti«. Poslanka SD Bojana Muršič je v stališču poslanske skupine dejala, da zakon uresničuje kar nekaj dobrih namenov, a ne morejo prezreti, da vsi udeleženi niso bili slišani v zadostni meri. Zato so »glasovali po lastni vesti v skrbi za ljudi, za stroko in sistem«, je dejala in ocenila, da zakon ne dosega potrebne ravni usklajenosti in da bi moral biti nadzor nad izobraževanjem, delom psihoterapevtov in delovanjem zbornice jasen, učinkovit in neodvisen. Pa vendar so za glasovali kar trije poslanci SD.
Najbolj različno so glasovali v Levici. Poslanka Nataša Sukič je dejala, da so od zakona pričakovali več, predvsem jasne varovalke za zaščito javnega interesa in preprečevanje konflikta interesov, ki lahko na tako občutljivem področju povzročijo resno škodo. Poslanka NSi Iva Dimic pa je dejala, da zakon uvaja regulacijo poklica, določa jasne pogoje za izobraževanje in pridobivanje licenc ter zagotavlja strokovni nadzor. Poslanci SDS, ki so zagotovili kar šest glasov in s tem Svobodi pomagali pridobiti večino, pa svojega stališča niso predstavili.
Odzivi podpornikov in nasprotnikov
Kot so zapisali v sporočilu za javnost podporniki zakona o psihoterapiji, pozdravljajo sprejetje zakona, ki predstavlja zgodovinski korak naprej za vse uporabnike, posebej najranljivejše, ki si psihoterapevtskih oblik pomoči pri poklicnih psihoterapevtih do zdaj niso mogli privoščiti. »S tem zakonom se psihoterapija prvič sistemsko ureja kot samostojen in javno prepoznan poklic. To pomeni jasno opredeljene standarde, odgovornosti, izobraževalne poti in etične okvire, ki dajejo ljudem večjo pravno zaščito in varnost ter jim vzbujajo zaupanje, da je pomoč, ki jo prejmejo, kakovostna in preverjena,« so še zapisali. Največ pa, kot so dodali, pridobijo prav ljudje, ki jim zakon prinaša varnost izbire psihoterapevta, večjo dostopnost psihoterapevtskih storitev, jasne informacije o usposobljenosti terapevtov ter bolj transparentno delovanje celotnega sistema. »Uporabniki dobivajo zagotovilo, da je njihova duševna stiska obravnavana v skladu z visokimi profesionalnimi in etičnimi standardi ter da je pomoč, ki jo prejemajo, varna in regulirana,« so še zapisali.
V zbornici kliničnih psihologov pa so zapisali, da so »zelo razočarani, da vlada ni sprejela argumentov strokovnjakov iz zdravstva, ki so že od 60. let edini v javnem zdravstvu, ki izvajajo psihoterapijo in si vsakodnevno prizadevajo zadostiti potrebam bolnikov.« Kot so dodali, razumejo, da psihoterapevti potrebujejo regulacijo in to podpirajo, a ne podpirajo vsiljevanja novega poklica v zdravstveni sistem, »saj tja ne spada«. »Skrbijo nas slabe ali vsaj neučinkovite prakse, ki jih z leti beležimo vse več. Skrbijo nas tudi številni sporni pristopi, ki mejijo na pop-psihološke ali celo polmagične prakse. Obenem zakon ne zagotavlja osrednjega namena, zaradi katerega naj bi bil pisan in to je skrajševanje čakalnih seznamov, saj ZZZS ni zagotovil dodatnih sredstev za področje duševnega zdravja,« so še zapisali.
