Zakon, ki naj bi omogočil energetsko prestrukturiranje Šaleške doline in zagnal postopno ugašanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), bodo poslanci državnega zbora danes obravnavali po nujnem postopku. Zakon mora stopiti v veljavo še letos. Političnim akterjem zmanjkuje časa. Parlamentarni postopek namreč zahteva še drugo in tretje branje, zatem mora zakon potrditi še državni svet.
»Pričakujemo, da bo zakon kljub morebitnemu vetu državnega sveta pravočasno sprejet,« pravijo v poslanski skupini Svoboda. Z Levico so pripravili nekaj amandmajev, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Tudi Socialni demokrati so vložili dopolnitve. »Verjamemo, da bo zakon sprejet pravočasno,« so optimistični v SD.
Izbirajo med dvema slabima scenarijema
V Levici sicer menijo, da so se znašli v dilemi, ko se morajo izbirati med dvema slabima scenarijema. Eden je stečaj TEŠ, drugi je predlagani zakon, ki bo davkoplačevalce znova stal na stotine milijonov evrov. »Izbira je nehvaležna, podprli bomo drugo rešitev, s stisnjenimi zobmi,« pravi poslanec Matej T. Vatovec. »Zakon bo z zagotovljeno večino koalicije verjetno sprejet pravočasno,« napovedujejo v Novi Sloveniji (NSi). Podprli ga ne bodo, amandmajev ne bodo vlagali. »Takšnih problemov, povezanih tudi z usodami številnih družin zaposlenih v TEŠ in Premogovniku Velenje, dober gospodar ne rešuje po nujnem postopku, dobesedno čez noč,« je poslanska skupina odgovorila Dnevniku.
Nezadovoljstvo z zakonskim osnutkom je bilo razvidno tudi na torkovi seji pristojnega parlamentarnega odbora. Zvonko Černač (SDS) je trdil, da je zamišljena rešitev napačna, in predlagal, naj vlada na ravni EU doseže zamrznitev izvajanja sheme emisijskih kuponov. Tudi koalicijski poslanci niso bili navdušeni nad rešitvijo. Miroslav Gregorič (Gibanje Svoboda) bo zakon podprl zato, »ker je vsaka druga različica še hujša«. Nataša Sukič iz Levice je izpostavila, da bodo davkoplačevalci letno namenili kar 13.350 evrov za ogrevanje povprečnega gospodinjstva v Šaleški dolini. Predvidene rešitve so edina možnost za preprečitev najhujšega scenarija, je vztrajal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. V nasprotnem primeru bi TEŠ in premogovnik zdrknila v insolvenčne postopke, ogrožena bi bila socialna varnost zaposlenih in ogrevanje za 35.000 prebivalcev, javne ustanove in podjetja.
Odbor skušal pomiriti župana Velenja
Zakonskemu predlogu je nasprotoval velenjski župan Peter Dermol. Pogrešal je zagotovilo, da se bo premog kopal vsaj do leta 2033 in da bo pravočasno sprejet zakon o zapiranju premogovnika in o prestrukturiranju regije. Na pobudo Svobode in SD je zato odbor predlagal vladi, naj najkasneje v šestih mesecih sprejme omenjena zakona.
Predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga predvideva, da bo TEŠ od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 opravljal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje v občinah Velenje in Šoštanj. Letno izgubo z izvajanjem gospodarske javne službe bo država pokrila z nadomestilom, ki bo v treh kurilnih sezonah znašal predvidoma 323,9 milijona evrov. Poleg tega bo treba zagotoviti še slabih 80 milijonov evrov za odplačilo kredita Evropski investicijski banki (EIB). Minister Kumer bo poskušal odplačevanje posojila prenesti na HSE.
Kaj kritizira zakonodajno-pravna služba DZ?
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je podvomila o zakonski ustreznosti zastavljenega scenarija. Začrtano bodoče izvajanje gospodarske javne službe TEŠ med drugim odstopa od sistemske ureditve in ne ustreza tistim vrstam in oblikam, ki jih predpisuje zakon o gospodarskih javnih službah. Služba pogreša tudi analizo stroškov in se sprašuje, ali je v zvezi s predlogom zakona potrebna priglasitev evropski komisiji. Opozarja tudi na okoliščino, da bodo odjemalci iz savinjsko-šaleške regije v prihodnjih treh kurilnih sezonah v bistveno bolj ugodnem položaju, kar zadeva cene ogrevanja: »Ker so med odjemalci, za katere velja fiksna cena toplote, tudi poslovni odjemalci, se postavlja vprašanje o skladnosti predlagane ureditve s pravili prava Evropske unije o državnih pomočeh.«
