Da je zakon o kazenskem postopku že zastarel, se strinja marsikdo v pravosodju, temu pa pritrjuje tudi dejstvo, da je bil zakon od leta 1994 že 15-krat noveliran. Na pravosodnem ministrstvu zato za letos napovedujejo začetek priprave povsem novega zakona o kazenskem postopku (do takrat bodo morda sprejeli še kakšno zakonsko novelo) s ciljem povečati učinkovitost reševanja kompleksnejših kazenskih zadev.
Na vrhovnem sodišču se nočejo vnaprej opredeljevati do morebitnih zakonskih rešitev. »Na načelni ravni pa ocenjujemo, da bi bilo v okviru priprave sprememb smiselno odpreti vprašanje nekaterih pristojnosti specializiranih oddelkov sodišč in razmisliti o morebitni ukinitvi sodne preiskave,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču. Da bi bil razmislek v tej smeri dobrodošel, je v intervjuju za Objektiv lani jeseni dejal tudi predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik. »Morda se bo odločevalcem načeloma kdaj uspelo dogovoriti, da institut preiskovalnega sodnika skrčijo zgolj še na kontrolno garantno funkcijo, torej glede odreditev priporov, podaljšanja priporov, odrejanja ukrepov, ki posegajo v ustavne pravice … Ne vem pa, zakaj je preiskovalni sodnik potreben za to, da se tožilec odloči, ali bo vložil obtožbo ali ne. V tem primeru gre za sistemske in širše debate, za katere pa očitno nikoli ni pravi čas.«
Pred leti naleteli na odpor
Sodno preiskavo je leta 2017 delno že poskusil ukiniti pravosodni minister Goran Klemenčič, vendar ni bil uspešen, saj so se ji uprli praktično vsi pravosodni deležniki, velik del pravne stroke in tudi policija. Prav na policijo in predvsem tožilstvo bi namreč v primeru ukinitve sodne preiskave padla večja odgovornost.
Nad ukinitvijo ali omejevanjem sodnih preiskav tudi aktualno vodstvo ministrstva ni najbolj navdušeno. »Ideja o ukinitvi sistema sodne preiskave glede storilcev kaznivih dejanj je bila v strokovni javnosti razširjena zlasti ob začetku tisočletja. Kasneje je podpora tej ideji znatno upadla. K temu so pripomogle tudi izkušnje drugih primerljivih držav – na primer Republike Hrvaške, kjer je ustavno sodišče razveljavilo dobršen del nove zakonske ureditve – in tudi druga nerazrešena vprašanja, povezana zlasti z zagotovitvijo enakosti orožij v predkazenskem postopku,« so za zdaj zadržani na pravosodnem ministrstvu, kjer ocenjujejo, da ukinitev sodne preiskave praviloma prikrajša obrambo za učinkovito zavarovanje dokazov.
Manj navdušenja nad
pospešenim sojenjem
Aktualna pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je lani spomladi na svoji predstavitvi v državnem zboru namignila, da je dovzetna tudi za nekatere druge rešitve, ki bi povečale učinkovitost kazenskega sodstva. »Menim, da bi bilo koristno in potrebno preučiti tudi rešitve, ki so se oblikovale v praksi in ki služijo hitremu zaključku postopka, to so tako imenovani fast track postopki, ki se začenjajo uporabljati tudi v praksi, sicer ne na neki večji stopnji, a nimajo normativne ureditve. Gre torej za v praksi razvit institut, ki bi mu po mojem mnenju veljalo dati neko ustrezno normativno podlago, seveda zopet ob tehtnem premisleku o plusih in minusih,« je pred odborom za pravosodje konec maja dejala pravosodna ministrica. Danes so na pravosodnem ministrstvu nekoliko bolj zadržani do tako imenovanega pospešenega sojenja (osumljeni takoj prizna krivdo in se vnaprej odreče nekaterim svojim pravicam). Opozarjajo predvsem na to, da gre za rešitve, pri katerih je treba v praksi zagotoviti dosledno spoštovanje pravic obrambe in domneve nedolžnosti. »Kolikor nam je znano, so zlasti državni tožilci vedno bolj zadržani do uporabe opisanega instituta, kar pomeni, da se v praksi ne uporablja več toliko kot v preteklosti,« ocenjujejo na pravosodnem ministrstvu.
Previdnosti se ne bodo odrekli niti pri (morebitnem) spreminjanju zakonskih rešitev s področja prikritih preiskovalnih ukrepov. Na pravosodnem ministrstvu tako napovedujejo, da bo zakonodaja morala slediti »novejši strogi ustavnosodni praksi ustavnega sodišča, ki zahteva, da so invazivni ukrepi urejeni z večjo stopnjo jasnosti in določnosti, kot to sicer velja za druge zakonske določbe, ter da je nad njihovo uporabo omogočen učinkovit sodni nadzor.« Ustavno sodišče je denimo razveljavilo uporabo IMSI-lovilca (gre za napravo, ki deluje kot lažna bazna postaja) za pridobivanje podatkov o komunikacijskih napravah in SIM-karticah.
