Na zakonodajnem referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) to nedeljo svoj glas lahko odda nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev. Proti zakonu bi potemtakem moralo v nedeljo glasovati okoli 340.000 volilnih upravičencev. Pri tem se število vseh volilcev ugotavlja od števila volilcev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu.
Prav z vidika zahtevanega zavrnitvenega kvoruma je še zelo živ spomin na zadnji primer, ko je politika za mnenje poprosila ljudstvo. Naj spomnimo, da je SDS maja letos z referendumom uspela zrušiti vladni zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Koalicijskim strankam z izjemo SD, ki ni pozvala k bojkotu, pa so se pozivi državljanom, naj ostanejo v nedeljo doma, vrnili kot bumerang. Iz Svobode in Levice so takrat potezo utemeljevali s tem, da gre za »politikantski in pritlehen kulturni boj« s strani opozicije. Proti omenjenemu zakonu je nazadnje glasovalo več kot 404.000 volilnih upravičencev oziroma 92,53 odstotka tistih, ki so oddali svoj glas.
Koalicija poziva k udeležbi
V luči tega smo tiste stranke, ki podpirajo zakon, vprašali, kaj glede na zakonsko normo zavrnitvenega kvoruma svetujejo volilcem – naj odidejo na volišča in glasujejo za zakon ali naj referendum bojkotirajo? Za slednje se tokrat ne navdušuje nobena koalicijska stranka. »Ne smemo dovoliti, da bi o našem življenju odločali brez nas. Glasujemo zase, kajti nikoli ne vemo, kaj prinese jutrišnji dan, in nikoli ne vemo, ali bomo tako pomoč morda tudi sami kdaj potrebovali,« so za Dnevnik sporočili iz Gibanja Svoboda. »Zaradi zavrnitvene kvote je ključno, da se volilci referenduma udeležijo in glasujejo za zakon. Le široka udeležba lahko prepreči, da bi nasprotniki PKŽ z mobilizacijo proti zakonu odločili namesto vseh nas,« podobno pravijo v Levici.
Iz tabora Socialnih demokratov so sporočili, da so po njihovem mnenju predlagatelji referenduma pri zbiranju podpisov izkrivili številna dejstva o vsebini zakona, zaradi česar je morebiten razmislek o bojkotu zanje razumljiv. »Ne glede na to pa pozivamo volilce, da tudi tokrat zakon podprejo in utrdijo legitimnost njegovega sprejema. S tem bodo namreč zaščitili pravico do PPKŽ pred morebitnimi posegi nasprotnikov tudi v prihodnje.« Iz stranke poslanca Mihe Kordiša Mi, socialisti pa: »Državljani večinsko podpiramo ZPPKŽ. Pa vendar nam konservativna desnica, na čelu z Rimskokatoliško cerkvijo, princip svobodnega odločanja želi zanikati. Nedvomno se bo množično mobilizirala. A nas je več; edini scenarij, po katerem bi bil zakon na referendumu zavrnjen, je, če se ljudje referenduma ne udeležijo.«
Bodo zakon presojali ustavni sodniki?
V primeru, da zavrnitveni kvorum ne bo dosežen oziroma bo za sprejem zakona glasovalo več ljudi kot proti, bo zakon na referendumu potrjen. Tudi v primeru, če bo zakon na referendumu potrjen, bi se sicer lahko pobudniki odločili, da zakon pošljejo v ustavno presojo. Po ustavi rezultat referenduma namreč ne izključuje naknadne presoje ustavnosti. Pobudo lahko vloži najmanj tretjina oziroma 30 poslancev, državni svet, varuh človekovih pravic ali posamezniki, ki izkažejo pravni interes. Ustavno sodišče lahko pred dokončno odločitvijo o ustavnosti zakona tudi začasno zadrži izvajanje zakona, če in ko oceni, da bi njegova takojšnja uveljavitev povzročila težko popravljive posledice.
