Čeprav so na Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) že zavrnili edino preostalo ponudbo za gradnjo odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke ter svojo odločitev minuli teden tudi že objavili na portalu javnih naročil, so si zdaj nenadoma premislili. No, premislila si je nova direktorica, ena najtesnejših sodelavk in zaupnic ministra za okolje Andreja Vizjaka, Petra Grajžl, ki je vodenje agencije prevzela v torek. Brž ko je sedla na direktorski stol, je spremenila odločitev, ki jo je v zadnjih dneh mandata sprejel zdaj že nekdanji direktor Sandi Viršek, in dala edinemu preostalemu ponudniku novo možnost za pridobitev sanjskega posla. Iz ARAO so uradno sporočili, da bodo edino preostalo ponudbo, ki sicer za več kot štirikrat presega vrednost projekta, ki jo je predvidel razpis, znova pregledali. Edini ponudnik, ki se poteguje za posel, je konzorcij družb Riko, Kolektor CPG in CGP Novo mesto, ki ga obvladujejo Janez Škrabec, Stojan Petrič in Dari Južna. Slednji je Vizjkavov prijatelj in nekdanji sošolec.
Kup nenavadnih okoliščin
Spomnimo, omenjeni razpis, ki ga vodi ARAO, že vse od objave spremlja vrsta nenavadnih okoliščin. Do januarja letos je agencija za radioaktivne odpadke sodila pod pristojnost ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec iz NSi. Vlada je nato januarja agencijo prenesla pod pristojnost ministrstva za okolje in prostor oziroma ministra Andreja Vizjaka iz SDS. Razpis za gradnjo odlagališča je takrat že potekal. Še več, na ARAO so prav tako že vedeli, kdo naskakuje posel, in tudi, koliko je vredna edina preostala ponudba.
Čeprav so se na razpis sprva prijavili trije ponudniki, to so bili konzorcij Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje, konzorcij slovenskega in avstrijskega Strabaga ter konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP Novo mesto, je agencija usposobljenost za izvedbo posla priznala le slednjemu. Sprva se je skozi prvo razpisno fazo prebil še konzorcij Pomgrad, Kostak in GIC Gradnje, a je po treh revizijskih zahtevkih in pol leta kasneje iz igre izpadel tudi ta.
Vrednost gradnje samega odlagališča je v razpisu omejena na 43 milijonov evrov, celotna naložba, ki vključuje še zunanjo ureditev, stroške upravnih in drugih postopkov, pa na skoraj 200 milijonov evrov. Ne glede na to, da je ARAO vrednost razpisa omejil navzgor, je konzorcij Riko, Kolektor CPG in CGP Novo mesto oddal več kot štirikrat višjo ponudbo, vredno približno 183 milijonov evrov. Kljub temu na ARAO ponudbe niso nemudoma zavrnili, pač pa so več tednov razmišljali, kako rešiti zagato. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi upravni odbor agencije že pred časom zahteval razveljavitev razpisa, a temu naj bi nasprotovali na Vizjakovem ministrstvu, od koder zdaj prihaja nova direktorica ARAO.
Javno agencijo skrbijo
stroški ponudnika
»Glede na dejstvo, da je od objave razpisa in oddaje ponudbe na trgu prišlo do drastičnih sprememb, kot posledica epidemije in rusko-ukrajinske vojne, ki ima na evropski trg izjemen vpliv, se želi naročnik, ARAO, pred sprejemom dokončne odločitve o javnem naročilu prepričati, ali je predmet naročila mogoče v danem obsegu in ponudbi dejansko tudi izvesti,« so zapisali na ARAO. Njihovo pojasnilo sicer ne drži vode, saj je bil razpis objavljen sredi lanskega februarja, ko je bila epidemija že svetovno dejstvo, ljudje pa smo doma prestajali že drugi lockdown. Ta okoliščina torej ARAO ni mogla niti presenetiti niti spremeniti razpisnih okoliščin. Ruska invazija na Ukrajino je resda pretresla plinski in naftni trg, kar je vplivalo na cene materialov, toda to je težava, s katero naj bi se ukvarjal ponudnik, ne naročnik projekta. Javnemu naročniku naj bi bilo v interesu, da projekt izvede po najnižji možni ceni.
Nova odločitev ARAO, ki jo je sprejala nova direktorica Petra Grajžl, je spravila na noge domala vse Posavje. Četrtina krških mestnih svetnikov je zahtevala sklic izredne seje na to temo.
