Novela zakona o vrtcih čaka na obravnavo v državnem zboru. Med drugim predvideva možnost, da občine izvedejo krajši vrtčevski program v obsegu 240 ur za otroke, ki so eno leto pred vključitvijo v osnovno šolo. Program naj bi bil brezplačen, a kot kaže, za nekatere tudi obvezen. »Če starši otroka ne vpišejo v vrtec oziroma ga vpišejo, vendar otrok vrtca ne obiskuje, vrtec o tem obvesti center za socialno delo,« lahko preberemo v noveli. Center za socialno delo pa »lahko izda mnenje, naj starši otroka, ki bo v naslednjem šolskem letu dopolnil starost šest let, vključijo v vrtec«. V primeru neupoštevanja priporočila novela predvideva možnost nadaljnjega ukrepanja v skladu z družinskim zakonikom.
V Skupnosti centrov za socialno delo (CSD) Slovenije so zaskrbljeni nad napovedanimi pristojnostmi. Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti, je poudarila, da vpis otroka v vrtec za starše pri nas ni obvezen, a novela opredeli vpis otroka v vrtec tudi kot obliko sankcije, o kateri bi odločali centri za socialno delo. »Trenutna opredelitev v predlogu zakona CSD nalaga naloge pregona, kar je v nasprotju z našo primarno nalogo – pomočjo ljudem v stiski. Za učinkovito pomoč je ključno zaupanje med CSD in posamezniki. Centri za socialno delo zato ne morejo in ne smejo prevzeti vloge nadzornega in kaznovalnega organa,« je bila jasna sekretarka. Po njenem mnenju novela prav tako ne definira postopkov ugotavljanja ogroženosti otroka, ko bi moral center biti obveščen, da otrok ne hodi v vrtec. Zato po njenem mnenju tudi ni jasno, v katerih primerih bi center moral izdati mnenje. Pri tem dodaja, da prav tako ni jasno, komu bodo centri izročili mnenje in kdo bo opravljal nadzor nad izvajanjem te novosti. »Presoja o vpisu otroka v vrtec s strani CSD predstavlja prekomeren poseg v varstvo in vzgojo ter starševsko skrb,« je še opozorila.
Ukrep za romsko skupnost
»Iz členov predloga sprememb zakona ni jasno, zakaj je vpis v vrtec opredeljen kot koristen samo za točno določeno skupino otrok, ne pa tudi za vse druge otroke,« je še opozorila sekretarka. Del »točno določene« skupine otrok je v zakonu sicer jasno opredeljen. »Občina na podlagi podatkov o številu predšolskih otrok, ki živijo v romskih naseljih, za vsako posamezno šolsko leto določi vrtec, ki za otroke, ki bodo do konca koledarskega leta dopolnili starost pet let in na dan 30. aprila tekočega leta niso vključeni v vrtec, organizira v naslednjem šolskem letu krajši program v obsegu 240 ur na leto,« se glasi predlagana dopolnitev 2. člena zakona. Občine naj bi začele voditi evidence vseh otrok, ki ne obiskujejo vrtca v občini. Pri tem pa v obrazložitvi ministrstva jasno piše, da je ukrep za romske otroke mišljen kot obvezen: »Med izhodišči za pripravo ukrepov na področju predšolske vzgoje je predvideno tudi obvezno vključevanje romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v šolo.«
Palica namesto korenčka
Srečo Dragoš z ljubljanske fakultete za socialno delo (FSD) je pojasnil, da novela predvideva različne sistemske ukrepe za demarginalizacijo romske skupnosti. Tako je predviden tudi romski pomočnik in koordinator. Kot dobro plat ukrepov je izpostavil, da bodo občine bolj zavezane spremljanju stanja romskih otrok.
Poudaril je še, da je pozitivna diskriminacija ranljivih in stigmatiziranih skupin lahko v primerni izvedbi pozitivna. A je dodal, da morajo biti takšni ukrepi spodbudni, ne kaznovalni. Ko država korenček zamenja za palico, to lahko ogrozi legitimnost in motivacijo za uspešnost določenega ukrepa tako pri ciljni populaciji kot pri splošni javnosti: »Novela, ki je predlagana, se sklicuje na pozitivno diskriminacijo romskih otrok, hkrati pa se veže na represivne ukrepe proti romskim družinam, ki so bili ravnokar izglasovani v državnem zboru, zlasti v zvezi z omejevanjem denarnih socialnih pomoči in otroških dodatkov staršem romskih otrok, če ti ne hodijo redno v osnovno šolo (po novem tudi v vrtec) – ne pozabimo, da v imenu 'pozitivne diskriminacije'.«
Starši morajo imeti izpolnjene osnovne pogoje bivanja, preden pošljejo otroka v šolo ali vrtec, pa poudarja Vesna Leskovšek, prav tako s FSD. »Otroci ne morejo v šolo ali vrtec, če so tam tarča šikaniranja ali posmeha zaradi svojega videza. Dopolnitev zakona pa problem vidi le v neodgovornem ravnanju romskih staršev, ki otrok domnevno nočejo pošiljati v vrtec in v šolo. Tudi tu se torej zakon ukvarja s posledico in ne z vzrokom,« je poudarila. Tudi ona novelo vidi kot obliko palice in dodaja, da novela spreminja vlogo centra za socialno delo in tudi vrtcev, saj naj bi ti postali represivna institucija, vrtec pa kot oblika kazni, kar je po njeni oceni nesprejemljivo.
»Vrtec tako postaja kazen, ne spodbuda. Tudi romski pomočniki naj bi bili del tega represivnega aparata. Kdo jim bi pa zaupal, če bi nad odnosom visela ta nevarnost kazni – celo z odvzemom otrok, če se starši ne bodo podredili sistemu,« je poudarila profesorica, pri tem pa dodala, da po njeni oceni novela ne bo prestala ustavne presoje. Tudi v skupnosti centrov za socialno delo dvomijo o ustavnosti novele: »Menimo, da predlog sprememb zakona ni v skladu z ustavo, saj ne zagotavlja enakosti pred zakonom vsem otrokom v Sloveniji. Prav tako predstavlja nesprejemljiv poseg v ustavno varovano starševsko skrb.«
