Prihodnje leto bi štiričlanska družina, ki porabi deset megavatnih ur električne energije na leto (povprečno gospodinjstvo sicer porabi manj, okoli štiri megavatne ure, poraba v hišah je višja kot v stanovanjih, odvisna pa je tudi od morebitne priključene toplotne črpalke ali električne polnilnice), za elektriko plačevala od 180 do 235 evrov na mesec, ocenjuje direktor družbe Eles Aleksander Mervar. To je več, kot plačuje zdaj. Do začetka letošnjega poletja je tako gospodinjstvo za električno energijo plačevalo povprečno 140 evrov na mesec, danes zaradi postopnega odpravljanja vladnih ukrepov plačuje povprečno deset evrov več.
Nabavne cene električne energije za trgovce (brez prispevkov in DDV) v prihodnjem letu je Mervar ocenil na 120 do 174 evrov za megavatno uro ter poudaril, da so končne cene za gospodinjski odjem v domeni trgovcev, sam pa je na podlagi svojih izračunov in predvidevaj ter razpoložljivih podatkov podal oceno o pričakovani končni ceni.
Negotove razmere, nehvaležno ocenjevanje
Mervar je eden redkih, ki sploh podajo kakršno koli oceno, naši sogovorniki medtem raje poudarjajo, da je napovedovanje prihodnjih cen električne energije nehvaležno, saj je odvisno od mnogih spremenljivih globalnih dejavnikov. Navsezadnje so tudi veleprodajne cene – čeprav so ta trenutek bistveno nižje kot lani v tem obdobju – odvisne od obdobja zakupa (dan, mesec, četrtletje ali leto vnaprej) in pričakovanj o količini proizvedene električne energije v regiji ter povpraševanja po njej, pojasnjuje glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Cene plina se po drugi strani oblikujejo glede na razpoložljivost energenta in zanesljivost njegove dobave. Cene zemeljskega plina so eden izmed dejavnikov, ki vplivajo tudi na končne cene električne energije.
»Nedavna zgodovina nas je naučila, da so pričakovane cene v določenem obdobju (denimo avgust 2022) odražale povsem druga pričakovanja, kot jih sedaj, tudi če gledamo isto obdobje zakupa,« je dejal glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc. Veleprodajne cene zemeljskega plina se hitreje prelijejo v maloprodajne cene, kot to velja za elektriko, vendar so borzne cene plina danes še zmeraj nižje od vladne kapice na maloprodajno ceno plina. Ivanc ob tem navaja majsko napoved Focus Economics, ki kaže, da naj bi bila cena zemeljskega plina v letošnjem tretjem četrtletju v Evropi približno 50 odstotkov višja od aktualne, v zadnjem četrtletju pa naj bi bila 100 odstotkov višja od aktualne. »Napovedi neodvisnih analitikov pritrjujejo temu, da bi morale cene zemeljskega plina jeseni in pozimi zopet naraščati,« je zaključil Ivanc.
Od česa bodo odvisne cene?
Podobno razmišljajo pri največjem trgovcu z električno energijo (in plinom), družbi Gen-I. Ker ob nestabilnem mednarodnem dogajanju še vedno ni urejeno vprašanje dobav plina za prihodnjo zimo, lahko ob začetku letošnje zime pričakujemo pretrese na energetskem trgu, so zapisali. Čeprav trenutno Evropi manjka 20 odstotkov dobave plina, v Gen-I ocenjujejo, da se bodo pred zimo plinska skladišča vendarle napolnila.
Kakšne bodo cene elektrike, bo med drugim odvisno tudi od industrijske dejavnosti. Velik del industrije se še vedno ni vrnil na odjem pred krizo, ko in če se bo, pa lahko to pomeni velik pritisk na dvig cen. Podobno kot zmanjšanje števila emisijskih kuponov v naslednjih letih. Nadaljuje se tudi globalni trend razogljičenja, in ker je v sistemu vedno več obnovljivih virov električne energije, investicije v hranilnike pa ne sledijo temu trendu, lahko pride do primanjkljaja električne energije v večernih urah. Zelo pomembne so tudi hidrološke razmere: v naši regiji (Balkan, Romunija) je še precej snega, rezervoarji so v nasprotju z lanskim poletjem zahvaljujoč tudi obilnemu deževju rekordno polni. V srednji in zahodni Evropi pa je hidrološka slika povsem drugačna: rekordno malo snega v Alpah in večmesečna suša na severu Italije in Francije se odražata v praznih rezervoarjih.
