Včeraj in danes na srednjih šolah oziroma gimnazijah in fakultetah potekajo informativni dnevi. Za študente univerzitetnega izobraževanja je v prihodnjem študijskem letu na voljo skupaj 20.241 vpisnih mest, za študente višjih šol 11.915, za srednješolce pa 26.066 mest.
Bodoči študenti so pri tem soočeni z bojem za vpisna mesta na študijskih programih, kjer je vpisa bistveno preveč, mest pa premalo – to denimo velja za že tradicionalno zanimive študijske programe na ljubljanski zdravstveni fakulteti, medicinski fakulteti, veterinarski fakulteti, akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ter za humanistične študijske programe, kot so psihologija, anglistika in azijske študije. Nekateri drugi študijski programi po drugi strani že leta s težavo zapolnijo prosta vpisna mesta, čeprav so zaposlitvene možnosti za poklice, za katere izobražujejo, zelo dobre. Mednje sodijo tudi številni inženirski študijski programi, zaradi česar se pri investicijskih projektih že kaže primanjkljaj usposobljenih inženirjev. »Že danes bi v gradbeništvu potrebovali še enkrat več usposobljenih inženirjev, kot jih imamo na voljo. Še večji problem pa bo nastal, ko bo v naslednjih sedmih do osmih letih pogoje za upokojitev izpolnilo več kot 2500 licenciranih gradbenih inženirjev, ki imajo danes licence za izvajanje najzahtevnejših gradbenih procesov, od načrtovanja do vodenja projektov in nadzora,« nam je povedal Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS.
Z novimi diplomanti gradbeništva bomo lahko po njegovih ocenah v prihodnjih letih zadostili kvečjemu tretjini potreb po kadrih. »Največja tragedija je, da država – sodeč po izjavah odgovornih – računa na uvoz inženirjev iz tujine. A tudi v nekaterih drugih državah EU močno primanjkuje inženirskega kadra,« je opozoril naš sogovornik, ki manjše zanimanje mladih za študij gradbeništva med drugim pripisuje zahtevnosti študija in pomanjkanju ugleda panoge. »Z zlomom gradbeništva leta 2010 – pri katerem državna politika ni prepoznala pomena panoge, ki v vsaki državi vodi drugi gospodarski steber – so propadla največja slovenska gradbena podjetja. Inženirji so si posledično poiskali delo v drugih državah in drugih poklicih. Investicijskih projektov namreč določeno obdobje preprosto ni bilo. Pa bi morali biti. Ne samo zaradi reševanja gradbeništva, ampak zato, ker pač potrebujemo ceste, železnice in drugo infrastrukturo. S projekti, ki jih izvajamo danes, zamujamo že več kot deset, petnajst let,« je bil jasen Ficko.
Da vpis z določenim faznim zamikom sledi krizam in vzponom gradbeništva, opažajo tudi na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. »Vendar pa se šele po osamosvojitvi soočamo s skrajnostmi, globokimi padci in hitrimi vzponi in v takih razmerah je težko delovati ter vzdrževati visoko kakovost inženirskega kadra, ki ga izobražujemo. Poleg tega izgubljamo tudi kakovostne raziskovalce, ki so potencialni odlični prihodnji visokošolski učitelji, saj iz enega v drugo študijsko leto ne vemo, kakšno financiranje osnovne dejavnosti lahko pričakujemo od pristojnega ministrstva oziroma Univerze v Ljubljani. In seveda so zdaj v gospodarstvu plače bistveno višje kot v javnem sektorju,« nam je povedala dekanja fakultete Violeta Bokan Bosiljkov.
Pomanjkanje strokovnjakov
rodi nestrokovne odločitve
Trend vpisov na prvostopenjske študijske programe fakultete za gradbeništvo in geodezijo je od študijskega leta 2018 in 2019 naprej spet v porastu. »V študijskem letu 2023 in 2024 smo, brez upoštevanja študentov iz tujine, zapolnili 85 odstotkov razpisanih mest,« je zadovoljna dekanja. Slabši pa je po njenih besedah še vedno vpis na univerzitetni študij vodarstvo in okoljsko inženirstvo – in to kljub aktualnim vsebinam s področja zelenega prehoda, varovanja naravnih virov in urejanja vodotokov. »V prvem desetletju študija se je v prvi letnik v povprečju vpisalo več kot 80 študentov, po letu 2008 pa se je začel vpis drastično zmanjševati, še posebno po kriznem letu 2013. Lani se je v prvi letnik prvič vpisalo le pet študentov,« nam je situacijo v programu vodarstvo in okoljsko inženirstvo opisala predstojnica oddelka za okoljsko gradbeništvo Nataša Atanasova.
Pomanjkanje študentov, diplomantov in magistrov tega programa ima po njenih besedah neposreden vpliv na primanjkljaj ustrezno usposobljenega kadra tako v zasebnem kot v javnem sektorju. »Gre za strokovnjake s področij oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, varstva pred poplavami in sušami, hidroenergetike ter varstva voda pred onesnaženjem. To so strokovnjaki, ki znajo z inženirskimi ukrepi nasloviti posledice podnebnih sprememb, kot so intenzivnejše padavine in suše. Ne pozabimo, da je voda vir, ki so ga najbolj prizadele podnebne spremembe,« je spomnila profesorica. »Posledica pomanjkanja tega kadra je, da se pogosto srečujemo z nestrokovnimi odločitvami na področju upravljanja voda, kar negativno vpliva na celotno družbo. Pričakujemo, da se bo pomanjkanje strokovnjakov na področju vodarstva v prihodnosti še povečalo, predvsem zaradi upokojitev.«
Delodajalci diplomante razgrabijo
Nedavne poplave, plazovi in suše v Sloveniji pa niso razgalili zgolj akutnega pomanjkanja vodarjev, pač pa tudi pomen nekaterih, širši javnosti morda manj znanih študijskih programov, kot je program geologije na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti. »Geologija je pomembna skoraj pri vseh družbenih dejavnostih. Neobhodna je na primer pri gradnji, da bo varna pred plazovi, potresi, poplavami in drugimi geološko pogojenimi nevarnostmi. Ukvarja se tudi s podzemno vodo, ki je skoraj edini vir pitne vode v Sloveniji. Da ne govorimo o raznoraznih materialih, ki jih potrebujemo za naše življenje – od sestavin mobilnega telefona do gradbenih materialov,« nam je razložila Barbara Čenčur Curk, predstojnica oddelka za geologijo. Podobno velja za geotehnologijo, ki povezuje gradbeništvo in klasično rudarstvo. »Geotehnologija in rudarstvo imata v javnosti negativen prizvok, saj rudarstvo večina enači s kopanjem premoga in Premogovnikom Velenje. V resnici pa so naši strokovnjaki tudi vodilni inženirji pri projektih, kot je Drugi tir. Geotehnologi oziroma rudarski inženirji projektirajo in vodijo dela na vseh podzemnih objektih, kot so predori ali podzemne garaže. Ukvarjajo se tudi z okoljem, komunalnimi odpadki, recikliranjem …« je naštel predstojnik oddelka za geotehnologijo, rudarstvo in okolje Željko Vukelić.
Oba predstojnika se pohvalita tudi, da je povpraševanja po njihovih diplomantih veliko. »Zaradi pestre možnosti za zaposlitev geologov je potreba po tem profilu velika. Diplomantov pa ni veliko, zato delodajalci razgrabijo študente že v času magistrskega študija,« je poudarila Barbara Čenčur Curk. V programu geotehnologija, kjer letno diplomira okoli osem do deset diplomantov, pa bi jih delodajalci potrebovali še dvakrat več, pravi Vukelić.
Čeprav se lahko inženirji geotehnologije po pridobljeni diplomi nemudoma zaposlijo, njihovo izobraževanje s tem običajno še ni končano: »Strokovni izpit s področja graditve objektov lahko mladi inženir tehnologije opravi v dveh letih. S tem postane pooblaščeni inženir inženirske zbornice. Potem pa potrebuje še od pet do osem let prakse pod mentorstvom, da lahko postane popolnoma kompetenten in samostojen strokovnjak.« Enako velja za geologe in vodarje. V prihodnjih letih se bomo zato soočali s primanjkljajem strokovnjakov, to pa se utegne po besedah naših sogovornikov poznati tudi pri naši varnosti.
