Interventni zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi v SDS. Obljubljali so, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje.
Med drugim prinaša nižjo obdavčitev najemnin, socialno kapico, nižji DDV za osnovna živila in začasno za del energentov, ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov, odpravo prepovedi dela zdravnikov iz javne mreže pri zasebnikih, možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine za zaposlene upokojence, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike ter odstop od omejevanja kratkoročnega oddajanja stanovanj v letu 2027.
DZ je zakon sprejel kmalu po svojem oblikovanju 11. maja, potem ko so predstavniki sindikatov in civilne družbe v DZ vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o njem pa izglasoval sklep, da razpis referenduma ni dopusten.
Glede tega sklepa sta Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije in njen predsednik Branimir Štrukelj na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti. Kot piše v njej, je zakonodajalec v zakonu združil vsebinsko nepovezane ureditve, s čimer je onemogočil referendum o tistih delih zakona, ki bi sicer lahko bili predmet referendumskega odločanja. S tem naj bi posegel v pravico do referenduma iz 90. člena ustave.
Nasprotno so člani odbora za finance danes potrdili mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da zahteva za ustavno presojo sklepa ni dopustna. Gre za zakon, ki ureja davke in druge obvezne dajatve ter odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaradi česar gre za zakon, o katerem zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati, je povedala predstavnica zakonodajno-pravne službe. Podobnega mnenja je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maje Hostnik Kališek tudi vlada.
Odbor je mnenje sprejel z devetimi glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin in Resnice, proti so bili v opoziciji. Vladimir Šega (Levica Vesna) je menil, da so davčne in druge vsebine, o katerih ni mogoče odločati na referendumu, vključili v zakon ravno zato, da ljudje ne bi mogli sami odločati o njem. "Namen tega zakona je buldožerski," je dejal in opozoril, da ogroža fiskalno stanje države.
Alenka Bratušek (Svoboda) je spomnila na izračune, da bo imela uveljavitev zakona finančne posledice v višini ene milijarde evrov. Opozorila je, da gre za zakon za bogate, medtem ko preostalim državljanom daje zgolj evro ali dva. "Verjetno se tudi zato bojite referenduma, ker bi ljudi težko prepričali, da je ta zakon dober za njih," je dodala.
Darko Ratajc (SD) je menil, da bi morali biti kot člani odbora za finance seznanjeni z vplivom interventnega zakona na javne finance in se o tem resno pogovarjati. Da bi se morali pogovoriti o stanju javnih financ, se je strinjal tudi Franc Breznik (SDS) in predsednik odbora Rado Gladek (SDS) je napovedal, da bo sejo na to temo sklical že kmalu.