Med ženskami, ki so stare od 18 do 24 let in so spolno aktivne, ima klamidijsko okužbo po ocenah NIJZ približno vsaka dvajseta. Testiranje je redko, ugotavljajo, številne okužbe pa niso prepoznane: »Zamujamo priložnosti za zdravljenje in preprečevanje poznih posledic, predvsem za reproduktivno zdravje žensk.«
Preredke diagnoze
Klamidijske okužbe so v Sloveniji sicer najpogosteje prijavljena bakterijska spolno prenesena okužba. V letu 2023, ki ga je zajelo nedavno objavljeno poročilo NIJZ, je bilo prijavljenih 454 tovrstnih okužb oziroma 21,4 primera na 100.000 prebivalcev. Prijave so glede na povprečje držav Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, kjer znaša prijavna incidenca 70,4 primera na 100.000 prebivalcev, dokaj redke. Kar 70 odstotkov klamidijskih okužb pri ženskah poteka brez izraženih bolezenskih težav in znakov, pojasnjujejo na NIJZ, a lahko tudi v takih primerih pride do poškodb rodil. »Ostale imajo lahko neobičajen izcedek iz nožnice in pekoč občutek ob uriniranju,« so dodali na svoji spletni strani.
Testiranje na klamidijsko okužbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja bi morali ob obisku ginekologa glede na predlog NIJZ enkrat letno ponuditi spolno aktivnim ženskam, starim manj kot 25 let, tudi če nimajo bolezenskih znakov ali težav. Prav tako bi ga bilo treba ponuditi vsem starejšim ženskam, ki poročajo o novem spolnem partnerju v preteklem letu. Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa bi bilo smiselno po oceni NIJZ v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja vsaj enkrat letno omogočiti testiranje na klamidijsko okužbo, gonorejo, sifilis in okužbo s HIV, tudi če nimajo bolezenskih znakov ali težav.
V Sloveniji za zdaj opravimo relativno malo diagnostičnih testov na klamidijske okužbe, ugotavljajo na NIJZ, tudi sami pa ne prejmejo prijav o vseh mikrobiološko potrjenih klamidijskih okužbah v državi. Leta 2023 so v javnozdravstvenih mikrobioloških laboratorijih opravili le 558 testov na klamidijsko okužbo na 100.000 prebivalcev. »Na splošno velja, da več ko testiraš, več klamidijskih okužb zaznaš,« ugotavljajo. Najnižja pojavnost klamidijskih okužb je bila v teh okoliščinah v v Romuniji (0,1 na 100.000 prebivalcev), najvišja pa na Danskem (625,5 na 100.000 prebivalcev).
Drugačno sliko kot testiranje je v Sloveniji že pokazala nacionalna presečna raziskava Življenjski slog, stališča, zdravje in spolnost, s katero so po opažanju NIJZ pridobili zanesljive ocene o pogostosti spolno prenesene klamidijske okužbe. Raziskava je bila opravljena v letih 2016 in 2017 na verjetnostnem vzorcu Slovencev, starih od 18 do 49 let. »Delež okuženih je bil najvišji med starimi od 18 do 24 let, med ženskami 4,7-odstoten in med moškimi 2,8-odstoten,« so pojasnili.
Bo kdo ukrepal?
Da bi lahko uvedli novosti, ki jih predlagajo, bi bilo treba po navedbah NIJZ dopolniti pravilnik za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. »Verjetno bi bilo smiselno, da tak predlog za obravnavo na zdravstvenem svetu na ministrstvu za zdravje pripravi razširjen strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo,« so ocenili. V primeru sprememb pri testiranju moških pa bi bila verjetno smiselna priprava predloga pri razširjenem strokovnem kolegiju za dermatovenerologijo, ugotavljajo. Ministrstvu za zdravje so sicer dostopna poročila z rezultati epidemiološkega spremljanja spolno prenesenih okužb vključno s priporočili, so še poudarili na NIJZ.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) menijo, da je treba pobudo NIJZ obravnavati na ministrstvu. Tovrstni programi so pokriti neposredno iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so spomnili, zato niso potrebne spremembe splošnih aktov ZZZS.
Z ministrstva so nam po drugi strani sporočili, da doslej niso prejeli uradnega predloga, ki bi bil ustrezno podkrepljen s podatki o javnozdravstvenih koristih in finančni upravičenosti sprememb pri testiranju na spolno prenesene okužbe. Tak predlog bi moral biti obenem potrjen na pristojnem razširjenem strokovnem kolegiju in usklajen z drugimi podrobnimi navodili, je še mogoče razbrati iz pojasnil ministrstva za zdravje. Na sestanku komisije za aids je bil sicer sprejet sklep o začetku priprave izhodišč za novo nacionalno strategijo preprečevanja in obvladovanja okužb s HIV, spolno prenosljivih okužb in hepatitisov za obdobje 2026–2036. Osnutek dokumenta bo predstavljen na skorajšnji seji komisije, napovedujejo, razprava pa bo zajela tudi vprašanje presejanja na okužbo s klamidijo. »V oblikovanje strategije bodo vključeni predstavniki strokovne javnosti, bolnikov ter nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju,« napovedujejo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.
ECDC: Okužbe naraščajo
Da klamidijske okužbe najpogosteje prizadenejo mlade, zlasti ženske v starosti od 20 do 24 let, so ta teden opozorili tudi v Evropskem centru za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC). Leta 2023 je bilo v državah EU in Evropskega gospodarskega prostora prijavljenih 230.000 tovrstnih okužb, kar je za 13 odstotkov več kot leta 2014. V porastu so tudi druge spolno prenesene okužbe. »Nezdravljena klamidijska okužba ali pa gonoreja lahko pri ženskah vodita v kronično vnetje v področju medenice, kronično bolečino in neplodnost. Poročila omenjajo tudi neplodnost pri moških,« je opozorila Otilia Mårdh iz ECDC. Ljudem, ki posumijo, da jih je doletela spolno prenesena okužba, v ECDC svetujejo, naj poiščejo zdravniško pomoč, zavzeli pa so se tudi za okrepljeno testiranje v evropskih državah.
