Dnevnik je v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja pridobil odločbe zdravstvenega inšpektorata (ZIRS), ki jih je v minulih treh letih izdal zdravstvenim zavodom in njihovim odgovornim osebam zaradi ugotovljenih kršitev s področja nezakonitega dodatnega dela zdravnikov pri drugih delodajalcih. Prva ugotovitev je, da je inšpektorat izdal zelo malo tovrstnih odločb: skupaj je le petkrat kaznoval pravne osebe in tamkajšnje odgovorne osebe. Najvišja kazen je doletela Univerzitetni klinični center Maribor.
Neustrezna soglasja za dodatno delo
V odločbi, izdani decembra 2024, je inšpektorica Dušanka Miščević, tozadevno najbolj dejavna uslužbenka inšpektorata v Sloveniji, nanizala enajst ugotovljenih kršitev, ki so se nanašale na neustrezna soglasja zaposlenim, na podlagi katerih so ti nato dodatno delali pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Odgovorna oseba UKC Maribor je sporna soglasja izdala med aprilom in avgustom 2024.
Odgovorni osebi UKC Maribor je inšpektorica izrekla sedem najnižjih glob po 300 evrov. Skupni znesek kazni je ob takojšnjem plačilu znašal 1050 evrov, dodatno še 240 evrov sodne takse. Klinični center je bil kaznovan po enakem principu, pri čemer je za pravne osebe najnižja zagrožena kazen 3000 evrov. UKC Maribor je moral ob takojšnjem plačilu ZIRS nakazati 10.500 evrov in 2130 evrov sodne takse. UKC vodi direktor Vojko Flis.
V Celju delala brez soglasja svojega delodajalca
Splošni bolnišnici Celje je bila aprila lani izrečena »polovička« v višini 4500 evrov in 900 evrov takse, odgovorni osebi za ugotovljene kršitve pa desetina te kazni in takse, zaradi skupaj treh prekrškov s področja soglasij za delo pri drugih delodajalcih. Ena izmed kršitev se je nanašala na primer zdravnice, ki je brez ustreznega soglasja matičnega delodajalca leta 2024 sklenila podjemno pogodbo v SB Celje.
Soglasja ni mogla dobiti zaradi prevelikega števila opravljenih dodatnih ur dela. Kljub temu naj bi ji direktor osebno dovolil delo v SB Celje, ker je poznal njeno predanost delu. »Poleg tega je bil to čas zdravniške stavke in hudega zmanjšanja operativnih programov, ko sta se vodstvi obeh bolnišnic neposredno dogovarjali o medsebojni izmenjavi kritičnega kadra, da bi omilili izpade operacij in zagotovili pokritost nujnih dežurnih služb,« je v postopku zatrjevala SB Celje. Inšpektorat je v tej zadevi pogrešal tudi evidenco o opravljenem podjemnem delu, ki bi jo morala bolnišnica poslati matičnemu delodajalcu zdravnice. Direktor SB Celje je Dragan Kovačić.
Nedovoljeni terenski pregledi športnikov
Devet tisoč evrov prepolovljene denarne kazni in 1800 evrov takse je konec lanskega leta moralo plačati podjetje iz Žalca, odgovorni osebi v podjetju je inšpektorica Nataša Kotnik izrekla polovično kazen 1300 evrov in 260 evrov takse. Kaj je ugotovila? V podjetju so kršili zakon o zdravstveni dejavnosti, saj so pri več slovenskih nogometnih klubih (Celje, Kamnik, Rudar, Domžale, IB 1975) in športnih društvih (Dob, Vir) opravljali preventivne zdravstvene preglede športnikov na terenu. Preglede so izvajali v prostorih, za katere podjetje ni imelo dovoljenja ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Obenem je omogočilo opravljanje zdravstvenih storitev zdravstvenemu delavcu, zaposlenemu v javnem zdravstvenem zavodu, ki ni imel soglasja matičnega delodajalca.
Delal 44-krat več, kot bi smel
Ljubljanskemu podjetju, ki izvaja zdravstveno dejavnost brez koncesije, je bil lani izrečen opomin, ker je med marcem in novembrom za krajši delovni čas zaposlovalo zdravnika v nasprotju z določili zakona o zdravstveni dejavnosti. Zdravnik je bil zaposlen v javnem zavodu in ni imel soglasja matičnega delodajalca za delo drugje. V zasebnemu podjetju so navajali, da soglasja niso zahtevali, ker je trdil, da je predhodno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Ko se je razkrilo dejansko stanje, so mu izredno odpovedali pogodbo o zaposlitvi in s tem izkazali spoštovanje veljavne zakonodaje.
Drugi gospodarski družbi iz Ljubljane in odgovorni osebi je bil lani izrečen opomin, ker sta pogodbenemu zdravstvenemu delavcu dopuščali, da je delo opravljal od doma, obenem nista preverjali, s kolikšnim obsegom dodatnega dela soglaša njegov matični delodajalec, niti mu nista poročali o obsegu dodatnega dela.
Pogodbeni rentgenolog bi smel dodatno delati zgolj eno uro na teden, vendar je novembra 2024 opravil 88 storitev, za katere bi v skladu z zdravstvenimi normativi potreboval 44 ur. V postopku je trdil, da jih je od doma opravil v treh urah. V podjetju so napake odpravili, zato inšpektorica Eneja Zadravec ni posegla po strožji sankciji, kršitelja je opozorila, da pri ponovitvi prekrška ne bo tako milostna.
Rentgenologu Ruprehtu nihče ne seže do kolen
V Dnevniku smo že pregledali odločbe inšpektorata, ki jih je v minulem triletju izrekel zdravnicam in zdravnikom. Med 13 ugotovljenimi kršitvami zakonskih določil s področja dodatnega dela zdravnikov pri drugih delodajalcih je izstopal radiolog Mitja Rupreht. V popoldanskem času je brez ustreznega soglasja UKC Maribor kot po tekočem traku pisal izvide preiskav z magnetno resonanco in s tem mesečno dodatno zaslužil več deset tisoč evrov.
Inšpektorica Miščević iz območne enote Maribor in Murska Sobota se je leta 2023 na podlagi prijave poglobila v evidence opravljenih preiskav pri pogodbenikih. Na podlagi normativov za radiološke storitve in števila opravljenih storitev je izračunala, da bi moral Rupreht v prvi polovici leta 2022 opraviti dobrih 187 ur dodatnega dela na teden, v drugi polovici pa 216 ur na teden, če bi preiskave opravljal v skladu z normativi. S temi izračuni je izpostavila izjemno količino opravljenih in dodatno plačanih preiskav. Teden ima 168 ur. Rupreht bi smel dodatno delati največ osem ur.
V odzivu inšpektorici je obžaloval kršitve in zatrdil, da tega ne počne več. Izjavil je, da bo glede na ugotovljene kršitve v prihodnje obseg dela prilagodil zakonskim omejitvam. Inšpektorica mu je obenem prepovedala dodatno delo, ki bi presegalo osem ur na teden. Prepovedi ni upošteval, temveč je obseg dela pri drugih delodajalcih še povečeval. Inšpektorica je zato leta 2024 znova opravila nadzor in mu izrekla denarno kazen, ki je ob takojšnjem plačilu znašala 900 evrov, dodatno je moral plačati še 180 evrov sodne takse. Pregled izrečenih glob kaže, da inšpektorat dosledno posega po najnižjih zagroženih denarnih kaznih.
Za odziv smo prosili tudi UKC Maribor in SB Celje, vendar nam zdravstvena zavoda do konca redakcije nista odgovorila.