Dokler ne bodo znani rezultati nadzora po smrti Aishe Nur Kolupčić in Luke Smajića, ki sta bila po zdravljenju v UKC Ljubljana operirana v Izraelu, oblasti ne nameravajo sprožiti nobenih ukrepov. Tako je dal po današnjih pogovorih s predstavniki kliničnega centra vedeti predsednik vlade Robert Golob, ki je začasno tudi na čelu zdravstvenega ministrstva. Ob težavah otroške srčne kirurgije v Ljubljani, ki se vrstijo že vse od izgube »stalnega« kirurga leta 2007, se sicer vedno znova zastavljajo tudi vprašanja o varnosti obolelih otrok.
Svoje zamisli, kako bi lahko ta program postavili na trdnejše temelje, je skušala doslej uveljaviti že vrsta ministrov za zdravje, generalnih direktorjev UKC Ljubljana, strokovnih vodstev bolnišnice in različnih zunanjih akterjev. Rešitev, ki bi se obdržale tudi na dolgi rok, ni doslej našel še nihče.
Malo operacij, težko iskanje strokovnjakov
V ozadju trenj med vpletenimi so bile vseskozi tudi vsebinske dileme, kako organizirati dejavnost z relativno majhnim številom operacij. Danes jih je izpostavil tudi Janez Vodiškar, ki je nedavno prevzel vodenje centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. »Slovenski center je relativno majhen, število bolnikov je majhno, zato je težko pridobiti neko ekspertizo,« je ugotavljal. Medsebojna komunikacija v bolnišnici trenutno ni težava, je ocenil, bodo pa verjetno morali vzpostaviti boljšo povezavo s partnerskim centrom. O tem se trenutno dogovarjajo z nemškima centroma v Münchnu in Stuttgartu (slednji je Vodiškarjeva matična ustanova, op. p.).
V ozadje stalne negotovosti, ki spremlja omenjeni program zdravljenj, se je že leta 2015 poglobila mednarodna nadzorna komisija. Ob zaključku nadzora je naštela več možnih poti naprej, ki so segale od doslednega pošiljanja otrok v tujino do ambicioznega razvoja ljubljanskega centra. Najboljša bi bila zaposlitev vsaj dveh izkušenih kirurgov in vzpostavitev centra z vsaj 250 operacijami na leto, je takrat ugotavljala komisija. Že pred osmimi leti so se sicer pojavljala opozorila, da bo glede na občutno manjše število operacij slovenskih otrok in situacijo v bližnjih državah ta idealen scenarij težko dosegljiv.
Odvisni od zunanje pomoči
Program je ob kadrovskih luknjah vedno znova slonel na prihodih strokovnjakov, ki so primarno delovali v drugih državah. Leta 2015 so bili zunanji nadzorniki kritični do nekdanje odvisnosti ljubljanskega kliničnega centra od obiskov izraelskega kirurga Davida Mishalya, v kasnejšem obdobju pa je v Ljubljano prihajal češki kirurg Roman Gebauer. Sodelovanje z bolnišnico je v začetku letošnjega leta prekinil, zatem pa je iz UKC Ljubljana odšel še slovenski kirurg Miha Weiss. Med zdravniki, ki so v preteklosti klinični center ob neurejenih razmerah zapustili, je bil tudi Janez Vodiškar, ki pa zdaj znova opravlja operacije v Ljubljani. V največji slovenski bolnišnici je zaenkrat zaposlen za četrtino delovnega časa, po podjemni pogodbi bo dodatno opravljal tudi operativno dejavnost. Glede na nedavna pojasnila bo Vodiškar v Sloveniji okoli deset dni na mesec.
Tudi v obdobju, ko tam ni več bilo Gebauerja in Weissa, o sodelovanju z Vodiškarjem pa so se šele dogovarjali, so se v ljubljanskem programu zanašali na zunanjo pomoč. Deklico in dečka, ki so ju prej zdravili v UKC Ljubljana, je v Izraelu operiral David Mishaly. Po operaciji se je stanje pri obeh otrocih usodno poslabšalo. Njuni starši so bili v pogovoru za N1 posebej kritični ravno do poznega usmerjanja v tujino, za katerega so prosili bolnišnico.
Gantar: Povezave s tujino
morajo biti stabilne
Tomaž Gantar, ki je kot minister za zdravje leta 2013 odredil že omenjeni nadzor nad programom otroške srčne kirurgije, danes izpostavlja ključno vlogo kliničnega centra. »Ljudje so pred leti odhajali zaradi slabih odnosov, v UKC Ljubljana pa jim ni uspelo dobiti usposobljenega strokovnjaka, ki bi opravljal te operacije. Tudi zdaj bi bilo absurdno pričakovati, da lahko takšne težave reši politika. V UKC Ljubljana bodo morali zagotoviti, da bo kardiokirurg na razpolago tudi po operacijah, tako da bo lahko reševal morebitne zaplete. Najti bodo morali tudi povezave s tujino, ki bodo dovolj stabilne in dovolj blizu,« je ocenil. Pri tem pa ni pomembna le otroška srčna kirurgija, je dodal nekdanji minister, saj pri obravnavi bolnikov s srčnimi napakami sodelujejo tudi druge stroke. Ekipa mora biti uigrana, je poudaril, kar pa je ob nenehnih spremembah težko doseči.
