»Goljufi (v veliki večini primerov) ne vedo, pri kateri banki imate odprt osebni račun. Vedo pa, katere banke imajo največ komitentov. Najbolj smiselno je torej 'vabo' poslati z lažnega naslova ene od večjih bank, kar je pri nas NLB,« opozarjajo pri ZPS na svojem portalu Vemvec.si. »To ne pomeni, da NLB slabše skrbi za varnost, ampak da jo spletni goljufi bolj pogosto uporabijo za vabo kot manjše banke, ki imajo manj komitentov. Bolj verjetno je namreč, da bo lažno e-pošto, poslano na naključne naslove, odprlo več komitentov večje banke.«
Goljufiva e-pošta pogosto pristane v mapi za neželeno pošto (spam) zaradi filtrov ponudnika e-pošte. Filtri prepoznajo sumljive vsebine, kot so ponarejeni e-naslovi, nepreverjeni pošiljatelji ali določene besede v naslovu. Obstaja pa tudi možnost, da filter ne zazna sumljive pošte, ki lahko konča v mapi Prejeto. Zato vedno preverite pošiljatelja in upoštevajte, da banka od vas nikoli ne bo zahtevala pošiljanja občutljivih podatkov prek povezav v e-pošti. Če niste prepričani, kdo je pošto poslal, pokličite banko in preverite. Naprednejši uporabniki lahko prilagodijo tudi nastavitve filtrov za neželeno pošto, še svetujejo pri ZPS.
