Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber je v Objektivu (29. novembra 2024) kritiziral nespretno sporočanje predstavnikov vlade, kako bo prenovljeni plačni sistem v javnem sektorju vplival na plače zaposlenih. »Zdi se, da jim ni mar, da bi si povečali priljubljenost, kakor da bi je imeli na pretek. Mirno dopuščajo in sami izrekajo netočne zaključke o tem, koliko bodo pridobili najslabše plačani javni delavci. Resno se sprašujem, ali sploh vedo, da so ti ljudje dobili znatno več kot zgolj zagotovilo, da njihove plače v nobenem primeru ne bodo nižje od zakonsko določene minimalne plače – samo ta podatek namreč reciklirajo na srečanjih z novinarji,« je zapisal.

Ministrstvo za javno upravo: Zavedamo se, da je omenjena tematika morebiti težje razumljiva za splošno javnost, zato jo pojasnjujemo tudi na usposabljanjih.

Z novim letom začnejo veljati določila reforme plač v javnem sektorju. Delovna mesta se bodo prevedla s stare na novo plačno lestvico, na kateri ne bo več delovnega mesta s plačo, nižjo od minimalne. Slednjo okoliščino so vladni in sindikalni pogajalci izpostavljali kot enega ključnih uspehov reforme.

»Zadovoljni smo, da nam je uspelo pri teh pogajanjih doseči večino ciljev, ki smo si jih zadali, zlasti kar zadeva novo plačno lestvico in to, da javni uslužbenci ne bodo imeli več plače, ki bi bila nižja od minimalne,« je 15. novembra, po podpisu kolektivnih pogodb, dejal sindikalni pogajalec Jakob Počivalšek. »Nihče več ne bo imel osnovne plače pod minimalno plačo,« je poudaril tudi njegov sindikalni kolega Branimir Štrukelj.

Info grafika

V 12. plačni razred se bo po projekcijah ministrstva prerazporedilo manj kot 300 zaposlenih.

Golob: Napredovanja so bila brez smisla

Predsednik vlade Robert Golob je istega popoldneva rekel takole: »Verjamem, da se bo to v prihodnjih mesecih še toliko bolj pokazalo, ko bodo ljudje prvič začeli dobivati dostojnejše plače, še posebno tistih skorajda 30.000 uslužbencev, ki so bili zaposleni v javnem sektorju, delali polni delovni čas in dobivali plačo, nižjo od minimalne. Bili so dobesedno zaklenjeni in ujeti in kakršno koli napredovanje je bilo zanje popolnoma brez smisla.«

Po Kebrovem prepričanju se je pri obveščanju o učinkih plačne reforme pomanjkljivo pojasnjeval učinek napredovanj. Tisti najslabše plačani, ki so bili doslej v razredih pod minimalno plačo, so sicer v obdobju svoje zaposlitve napredovali, vendar se jim pri tem osnovna plača ni povišala dovolj, da bi prilezla nad minimalno. Pri osnovni plači se jim to zato ni poznalo. Ob prevedbi na novo lestvico bodo imela ta napredovanja bistven vpliv na njihovo plačo.

»Javni uslužbenci, ki se jim zdaj doplačuje razlika do minimalne plače, bodo ob vstopu v novi sistem uvrščeni v plačni razred, katerega vrednost je najmanj enaka višini minimalne plače. Pri tem se jim ohranijo – tako kot preostalim javnim uslužbencem – dosedanja morebitna napredovanja v višje plačne razrede, kar pomeni, da bo njihova plača višja od minimalne za toliko razredov, koliko so do zdaj že napredovali,« Dnevniku pojasnjuje ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Franc Props.

Kaj je razvidno iz javno dostopnih podatkov? Dodatek do minimalne plače je julija letos prejelo 27.128 oseb. To je približno 14,5 odstotka vseh zaposlenih v javnem sektorju. Iz njihove predvidene prerazporeditve na novo plačno lestvico je mogoče razbrati, da bo velika večina v prihodnje uvrščena med peti in deveti plačni razred. V tej skupini je hipotetični primer čistilke z desetimi leti delovne dobe. V službi je napredovala za pet plačnih razredov, zato je uvrščena v 17. plačni razred in prejema 891 evrov bruto osnovne plače in 363 evrov dodatka do minimalne plače. Z novim letom bo uvrščena v 6. razred nove plačne lestvice. Pripadalo ji bo 1453 evrov bruto osnovne plače, zaradi česa se bo njeno bruto izplačilo povišalo za slabih 200 evrov.

Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja: O plastičnih posledicah reforme smo naše članstvo zelo natančno informirali. Zakaj jih vlada ni bolj izpostavljala, pa vam težko komentiram.

Ministrstvo: Omenjena tematika je težje razumljiva

Dušan Keber je v kolumni izpostavil prijateljico, ki je v kliničnem centru zaposlena kot strežnica. Doslej je bila uvrščena v 16. razred, napredovala je za maksimalnih deset razredov in prejema minimalno plačo. Na novi plačni lestvici ne bo zato razporejena v 2., temveč v 12. plačni razred, osnovna plača se ji bo zato povišala za 417 evrov bruto ali za 31 odstotkov. A to še ni vse. »Dodatki in delovna uspešnost se odmerjajo v odstotku od osnovne plače, kar pomeni, da se bodo z novim letom odmerili od nove osnovne plače in bodo posledično za številne bistveno višji,« poudarja ministrstvo za javno upravo.

Poudariti velja, da je primerov, kot je omenjena strežnica, vendarle malo, v 12. plačni razred se bo po projekcijah ministrstva prerazporedilo manj kot 300 zaposlenih. A tudi vsi tisti v nižjih plačnih razredih, ki so v preteklosti že napredovali, bodo imeli zdaj opazno višje osnovne bruto plače in dodatke.

Zakaj vlada ni bolj razumljivo izpostavljala teh pozitivnih učinkov plačne reforme? Zakaj je bil denimo namesto opisanih raje izpostavljen primer čistilke brez napredovanj, ki bo po novem dobila le 37 evrov več? »Bistveni pozitivni premiki in spremembe prenove plačnega sistema v javnem sektorju so bili do zdaj – tako kot preostali – že večkrat javno izpostavljeni v pogovornih oddajah oziroma gostovanjih v medijih, intervjujih, izjavah vladnih pogajalcev ter nazadnje tudi na neformalnem brifingu za novinarje. Zavedamo se, da je omenjena tematika morebiti težje razumljiva za splošno javnost, zato jo pojasnjujemo tudi na usposabljanjih.«

Info grafika

Vsi tisti v nižjih plačnih razredih, ki so v preteklosti že napredovali, bodo imeli zdaj opazno višje osnovne bruto plače in dodatke.

Počivavšek: O tem sem govoril vsaj 50-krat

Kaj pa sindikati? Bi morali glasneje opominjati, da bo večina tistih, ki zdaj prejemajo minimalno plačo, doživela tudi do 30-odstotno povišanje osnovne plače? »Da se bodo pri tistih z minimalno plačo poznala napredovanja, sem javno izpostavil vsaj petdesetkrat,« trdi Počivavšek. Mediji o tem niso obširno poročali, vsaj ne na enostavno razumljiv način. »O plastičnih posledicah reforme smo naše članstvo zelo natančno informirali,« vztraja Počivavšek. »Zakaj jih vlada ni bolj izpostavljala, pa težko komentiram.«

»Naše članice in člani razumejo učinek napredovanj in to, da se jim bodo poznala pri plači,« je prepričana Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Keber sicer piše, da njegova znanka strežnica ni vedela, da bo njena januarska bruto osnovna plača za 400 evrov višja od decembrske. »To težko komentiram. Vsem zaposlenim bo učinek plačne reforme razumljiv najkasneje ob podpisu aneksa,« odgovarja sindikalistka. »Morda se teh pozitivnih učinkov reforme ni toliko hvalilo tudi zato, ker se ljudje zelo primerjajo med seboj in so nekateri nad razpletom pogajanj in učinkom na njihove plače tudi zelo razočarani.«

Priporočamo