Na prvi pregled nedopustno dolgo čaka 43.012 ljudi v Sloveniji, je razvidno iz zadnjih objavljenih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). To je znatno manj v primerjavi z začetkom avgusta, ko je na ta pregled predolgo čakalo 82.683 ljudi, a iz tega vendarle ni mogoče razbrati dejanskega premika na bolje. Vrste predolgo čakajočih so se zmanjšale skoraj za polovico šele po tistem, ko so oblasti premaknile mejo predolgega čakanja.
Izstopata nevrologija in dermatologija
Skrajna meja ob stopnji nujnosti »zelo hitro«, ki je namenjena resnim stanjem, zdaj ni več postavljena pri dveh tednih, ampak pri 30 dneh. Izjema so rakava obolenja, kjer mora bolnik na vrsto priti v dveh tednih. Pravilnik, ki je prinesel tudi druge spremembe pri stopnjah nujnosti in uvrščanju bolnikov na čakalne sezname, velja od avgusta dalje. Spomnimo, da so vrste predolgo čakajočih vseskozi veljale za posebno neprimerne, prvi pregledi, ki so za mnoge pot do diagnoze, pa za prioriteto. Pravilnik o najdaljših čakalnih dobah je predvidel, da morajo imeti pri naročanju na izpraznjene termine prednost bolniki, ki glede na nujnost svojih težav čakajo najdlje.
Najdaljše vrste ob stopnji »zelo hitro« medtem še naprej ostajajo daleč predolge. Na nevrološke preglede so bolniki na začetku avgusta čakali dobrih pet mesecev, trenutno pa čakajo skoraj šest mesecev. Blizu pol leta še vedno čakajo tudi na dermatološke preglede. Na skrajšanje s skoraj petih na dobre tri mesece podatki NIJZ kažejo v primeru revmatologije, z dobrih štirih na nekaj več kot tri mesece pa se je skrajšala povprečna čakalna doba za prvi prosti termin pri kardioloških pregledih.
Tvegano čakanje pred diagnozo
Posebno tvegano je ravno predolgo čakanje bolnikov po napotitvi, ko še nimajo diagnoze, je opozorila ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. »To lahko škodi pacientovemu zdravju, podaljša njegovo kasnejše zdravljenje in mu povzroča hude stiske. Posledice so lahko, na primer ob predolgem čakanju ob sumu na raka v dermatologiji, izredno hude,« je opozorila. Ko bolniki že pridejo do prvega pregleda, se začnejo postopki pogosto premikati nekoliko hitreje, opaža sogovornica. Kaj se dogaja s predolgo čakajočimi brez diagnoze, po drugi strani ne ve nihče, je izpostavila.
Bolniki, ki izbirajo med izvajalci in iščejo tiste z najkrajših čakanjem, obenem še vedno naletijo na objave o pričakovanem čakanju, ki še zdaleč ne držijo. »Čakanje je lahko tako celo ob stopnji 'zelo hitro' bistveno daljše, kot so računali,« je opozorila. Po oceni sogovornice bi bilo smiselno, da bi zdravstvene oblasti prednostno razreševale ravno zastoje pri prvih pregledih. Poskrbeti bi bilo treba tudi, da bi bile objave o čakalnih dobah zanesljive. Situacija se lahko znotraj Slovenije razlikuje, je dodala. V Ljubljani, kjer zdravijo ljudi iz vse države, so lahko nekatera zdravljenja na primer manj dostopna kot v drugih krajih, je ponazorila zastopnica pacientovih pravic.
Ministrstvo: Kjer ukrepe upoštevajo, delujejo
Letošnja vladna uredba, ki vpliva na financiranje javnega zdravstva, je za posamezne dejavnosti določila minimalno število prvih pregledov na tim. To na primer velja za kardiologijo, kjer je treba opraviti 930 tovrstnih pregledov, v zdravstvu pa si lahko od prvih pregledov obetajo višje prihodke. V dejavnostih, kjer izvajalci sledijo ukrepu, se je število čakajočih zmanjšalo, poudarjajo na ministrstvu za zdravje. Spremembe na bolje so na primer opazne ravno pri prvih kardioloških pregledih, kjer se je število čakajočih glede na 31. december lani zmanjšalo za enajst odstotkov, so ponazorili. Zmanjševanje števila čakajočih nad najdaljšo dopustno čakalno dobo je po drugi strani predvsem posledica nove definicije, so potrdili. Bolnik za nedopustno čakajočega zdaj šteje šele, ko preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo za določeno storitev in stopnjo nujnosti. V prejšnji ureditvi je bilo to določeno že ob vpisu na seznam, če je bil termin ali okvirni termin oddaljen od dopustne meje, so spomnili.
Tudi na ministrstvu opažajo, da se še vedno pojavljajo okvirni termini, ki jih izvajalci ne posodabljajo in tako pogosto kažejo nerealne datume. Tudi spremljanje realiziranih čakalnih dob je oteženo zaradi pogostih nepravilnosti, kot so negativne čakalne dobe. »Opazili smo, da se nekateri izvajalci na ukrepe za povečanje števila prvih pregledov ne odzivajo,« dodajajo. Doslednejše izvajanje sprememb v praksi bodo skušali doseči s spremembami aktualnega pravilnika o naročanju in druge zakonodaje, napovedujejo, v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih pa bodo deležni dodatnega ozaveščanja o že sprejetih ukrepih.
