Stališča uglednih posameznikov: Zakaj so za, zakaj proti?

Robert Golob, predsednik vlade: Na referendumu sem predčasno glasoval za. Prepričan sem, da to ni le odločanje o enem zakonu, temveč tudi o vrednotah, ki jih želimo kot družba živeti in krepiti – o sočutju, solidarnosti in spoštovanju svobodne volje vsakega posameznika, da sam odloča o lastnem življenju.

Nataša Pirc Musar, predsednica republike: Se ni opredelila.* * Iz urada predsednice so sporočili, da se o svojem glasovanju na referendumih javno ne opredeljuje, in dodali, da se je do teme opredelila kot predsedniška kandidatka. Naj spomnimo, da je Nataša Pirc Musar uzakonitev pravice do prostovoljnega končanja življenja – ob vzpostavitvi ustreznih varovalk – takrat označila za zaželeno in potrebno.

Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora: Na referendumu sem predčasno glasovala za zakon, ki nam vsem daje svobodo, da sami odločamo o svojem življenju. Verjamem, da je to prepoznala velika večina volilk in volilcev, zato jih vabim, da se v nedeljo udeležijo referenduma in še sami podprejo zakon.

Andrej Saje, predsednik Slovenske škofovske konference: V nedeljo bom glasoval proti zakonu in k temu vabim tudi vse državljane in državljanke. Kot kristjani verujemo, da je življenje Božji dar, nad katerim človek ni absolutni gospodar. Zapoved »Ne ubijaj« in nauk Cerkve nedvoumno učita, da sta samomor in pomoč pri njem v nasprotju s svetostjo življenja.

Niko Toš, predsednik Akademije znanosti za trajnostni razvoj: Glasoval bom za zakon. To je osebna, intimna in vse pogosteje doživljana izkušnja starega človeka. Kot sociolog in raziskovalec vem, da se tako opredeljuje velika večina ljudi v Sloveniji, ne glede na različne pripadnosti. Ohranjajmo svobodnjaški zanos in libertarne vrednote! In pomembno je, da se udeležimo referenduma!

Erik Brecelj, kirurg in predsednik strateškega sveta za zdravstvo: Glasoval bom proti. Medicino sem študiral, da bom ljudem pomagal. Vest mi ne dovoljuje evtanazije ali pomoči pri samomoru. Poleg tega si ne predstavljam, kako bi na oddelku, kjer so že tako zasedene vse postelje, našli prosto sobo za ta namen. Ljudje, ki so ureditev iz zakona predlagali, so pri tem zelo teoretični.

Marjan Sedej, direktor Ljubhospica: Glasoval bom proti. Poznam ljudi, ki bi ob takšnem zakonu začutili pritisk, da so odveč. To je nevarno. Ranljiv človek ne potrebuje signala, da je breme, ampak jasen znak, da je pomemben. V Hiši Ljubhospic vidim, kako zelo lahko bližina spremeni človeka. In jaz verjamem v človeka.

Milan Kučan, prvi predsednik slovenske države: Ne razumem, zakaj bi mi drugi preprečevali odločitev, da si ne želim podaljševanja morebitnega nevzdržnega trpljenja na koncu moje življenjske poti. Želim, da bi imel možnost odločiti se o tem sam, ob razumevanju mojih najbližjih. Zato bom glasoval za zakon. Odločite se tudi vi in pojdite na referendum. 

Gibanje svoboda 

V Svobodi podpiramo pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, saj menimo, da mora vsak imeti možnost odločanja o lastnem življenju. Omogoča dostojanstven in miren konec, ko trpljenje postane neznosno, upanja za ozdravitev pa ni več. Prav tako lajša tesnobo ob misli na smrt in daje občutek varnosti, saj vsakomur prinaša zavedanje, da mu je na voljo varna pomoč, če bi jo potreboval v primeru neznosnega trpljenja. Hkrati ta pravica ne posega v življenje nikogar, ki si te pomoči ne želi.

SDS 

Zakonu nasprotujemo, saj bi bila njegova uveljavitev v nasprotju z ustavo, ki v 17. členu pravi, da je »človekovo življenje nedotakljivo«. Zakon je tudi v nasprotju s krščanskimi vrednotami. Človekovo življenje je sveto, je dar od Boga in nedotakljiva vrednota. Namesto legalizacije pomoči pri smrti je naša dolžnost razvijati paliativno oskrbo in lajšati trpljenje na način, ki ne ogroža vrednosti življenja. Zakon ima še druge številne protiustavnosti in zaskrbljujoče določbe, zato mu v SDS odločno nasprotujemo.

Socialni demokrati 

Socialni demokrati se v kampanjo vključujemo kot zagovorniki zakona, ki državljanom podeljuje pravico možnosti izbire o pridobitvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Prav tako v kampanjo stopamo v bran volji ljudi, ki so 9. junija 2024 na referendumu jasno izrazili podporo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Naša dolžnost je, da predlagateljem referenduma preprečimo razveljavitev demokratičnega sklepa.

Levica 

Gre za odgovoren zakon, ki posamezniku v izjemnih primerih omogoča odločitev o lastnem življenju. Postavlja jasne varovalke, zahteva več zdravniških mnenj, zagotavlja spoštovanje osebne svobode in dostojanstvo vsakega človeka. Zavzemanje za pravico do PKŽ ni ideološki boj, kot ga skušajo prikazati nasprotniki. Nasprotniki, ki bi drugim vsiljevali svoje poglede, ne branijo življenja, temveč odvzemajo dostojanstvo tistim, ki ga želijo ohraniti do konca. Zato je pomembno, da se udeležimo referenduma in glasujemo za.

NSi 

V NSi nasprotujemo zakonu. Razlogov je veliko. ZPPKŽ posega v ustavno kategorijo nedotakljivosti življenja. Ljudje s trajno okvaro zdravja postajajo za družbo nezaželeni in odvečni. Pričakovati je večanje družbenega pritiska do te mere, da odločitev o smrti ne bo prostovoljna, in širjenje nabora družbenih skupin, ki jim bo omogočena. Zagovarjamo dostopno paliativno oskrbo za pomoč umirajočim in njihovim svojcem. Posegi v zdravniško etiko medtem načenjajo zaupanje med pacientom in zdravnikom.

Mi, socialisti 

Tisti, ki si to lahko privoščijo, lahko že danes avtonomno odločajo o prekinitvi svojega življenja, če se odpravijo v Švico. Vsem ostalim je odločitev nedosegljiva. Z novim zakonom o prostovoljni pomoči pri končanju življenja bo postopek dostopen vsem polnoletnim in prisebnim osebam, ne glede na socialni status. Ljudje umirajo v nepredstavljivih bolečinah. Ni jim treba. Mi, socialisti zakon podpiramo – skrajšajmo trpljenje in omogočimo dostojno slovo osebam, ki jim je ta trenutek odrečeno.

Demokrati

Demokrati nasprotujemo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Opozarjamo, da je najprej potrebno na najvišjem možnem nivoju urediti paliativno oskrbo. Ta je v Sloveniji zdaj žal močno podhranjena. Primer Nizozemske pokaže, kako so najprej vzpostavili učinkovit sistem paliativne oskrbe in šele nato načeli vprašanje o prostovoljnem končanju življenja. Posebej še poudarjamo, da zakonu nasprotujejo tudi vse zdravstvene organizacije in zdravniki.

Prerod 

V Prerodu verjamemo, da ima vsak posameznik pravico odločati o svojem življenju in končno tudi o smrti. Ko pa govorimo o izvedbi, je treba pri tem upoštevati vse, ki se jih to dotika. Glede na očitke zdravniške stroke tega zakon v predlagani obliki ne rešuje ustrezno, je pa lahko dobro izhodišče za odprto strokovno razpravo, v kateri morajo odgovorni zasledovati že izraženo voljo ljudi (z lanskega referenduma) ob iskanju primernih in strokovno sprejemljivih načinov izvedbe.