Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. Odločitev so sprejeli soglasno.
Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna, so zapisali.
Čeprav so lahko možni učinki izpodbijane ureditve zelo različni, to še ne pomeni, da izpodbijana ureditev ni primerna. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, verjame ustavno sodišče.
Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve.
Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev.
Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja ureditev, kot je veljala pred sprejemom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele.
DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo je vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.
Beović veseli odprava diskriminatornega člena zakona o zdravstveni dejavnosti
Zdravniško zbornico Slovenije in zdravnike veseli odločitev ustavnega sodišča, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. Po besedah predsednice zbornice Bojane Beović je odpravljen del člena, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neustaven položaj.
Spomnila je, da so pred sprejemom novele opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. "Seveda nas veseli, da je ustavno sodišče sedaj to soglasno potrdilo," je dejala v izjavi za medije.
Po besedah Beović se je ustavno sodišče strinjalo tudi, da imajo javni zdravstveni zavodi in njihova vodstva vsa orodja, da lahko regulirajo delo pri drugih izvajalcih. "Pri tem je treba vztrajati, to je treba uveljavljati. Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi tako dobesedno ustaviti zdravstveni sistem," je povedala.
Beović pa še bolj veseli, da zaradi odprave dela tega člena zdravniki ne bodo nedostopni, prav tako se bodo določeni posegi še opravljali, čakalne dobe pa se ne bodo podaljševale in podobno. "To je odločitev, ki je v prid prebivalcem Slovenije in bolnikom," meni.
Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
Mesec: Moramo najti bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim zdravstvom
Odločitev ustavnega sodišča, da je trenutna ureditev v nekaterih delih neustavna, po besedah sokoordinatorja Levice Luke Mesca ne pomeni, da je ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom neustavna. Prepričan je, da je zato treba najti bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim, da bo ta prestala tudi ustavno presojo.
V današnji izjavi za medije je Mesec dejal, da odločitev ustavnega sodišča obžaluje. Po njegovih besedah je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. "Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva," je bil jasen.
Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. "S tem pa smo na žalost zopet na točki nič," je prepričan. Dodal je, da je zdaj žogica pri vladi, da najde bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim.
Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo, je prepričan. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je po njegovih navedbah ključna za ohranitev zdravstvene reforme in za vzpostavitev trdnega temelja za gradnjo javnega zdravstva.
Odločitve ustavnega sodišča Mesec medtem ne vidi kot nezaupnice za ministrstvo za zdravje ali vlado. "Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave. Argumentacijo si bom natančno prebral, ampak ustavno sodišče spoštujem in njihove sodbe niso politične, njihove sodbe opozarjajo na protiustavnost," je dejal.
Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.
Sindikat Fides pozdravlja odločitev o neustavnosti člena zakona o zdravstveni dejavnosti
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides pozdravlja odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih. Odločitev razumejo kot potrditev njihovega stališča o škodljivosti zakona, pričakujejo pa, da bo DZ pri pripravi novih rešitev prisluhnil tudi stroki.
Ob tem opozarjajo tudi na to, da je odločitev sodišča potrditev protiustavnosti in škodljivosti, na kar so s stroko opozarjali že v času zakonodajnega postopka, so zapisali v izjavi.
"Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu," so še izpostavili v Fidesu in dodali, da naj to služi kot opozorilo državnemu zboru, da se "zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic".
Ustavno sodišče je na pobudo več zdravstvenih delavcev in drugih pobudnikov odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v neskladju z ustavo. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev.