Redno opravljanje študentskega dela je za mnoge študente edina možnost, da lahko med študijem živijo v prestolnici. »Prav zato mi je res pomembno, da denar od študentskega dela dobim vsak mesec čim prej, da lahko poravnam najemnino. Do nedavnega s tem nisem imel težav, saj sem okoli 10. v mesecu na študentskem servisu že lahko videl, koliko ur je zame oddal delodajalec, in še isti dan do 16. ure na svoj račun dobil denar,« je povedal študent Erik. A v zadnjih mesecih se je to spremenilo, opaža naš sogovornik.

»Zdaj denar dobim nekaj dni pozneje, šele ko moj delodajalec študentskemu servisu res nakaže denar. Nimam nobenih slabih izkušenj z delodajalcem, zato res ne razumem, zakaj je prišlo do spremembe. Poleg tega imam težave s plačilom stroškov, saj moram najemnino poravnati do 15. v mesecu, denar pa pogosto dobim kasneje,« je povedal. Podobno izkušnjo ima tudi njegov kolega Jakob, ki sicer opravlja predvsem kratkotrajna dela. »Težko je, ker nikoli ne vem, kdaj točno bom dobil denar,« je povedal.

Predplačilo odvisno od ocene tveganja

V največjem slovenskem študentskem servisu e-Študentski servis so pojasnili, da zalaganje pri njih poteka tako, da dijak ali študent dobi denar za opravljeno delo takoj, ko študentski servis od delodajalca dobi obračun ur. Delodajalec servisu kasneje plača v dogovorjenem roku. »Gre torej za vsakodnevno veliko število mikrokreditov mladim, da lahko s svojim zaslužkom razpolagajo takoj po opravljenem delu. Zalaganje ni zakonsko obvezno. Nastalo je pred desetletji, ko je delovalo skupno več kot sto študentskih servisov in je 'predplačilo' zaslužka predstavljalo konkuriranje med številnimi servisi. Z leti je ta nadstandardna storitev postala del stalne poslovne prakse pri študentskem delu,« je pojasnila Carmen Zajc iz e-Študentskega servisa.

Sprejet zakon za urejanje položaja študentov

DZ je z 82 glasovi za in nobenim proti soglasno sprejel zakon za urejanje položaja študentov. Zakon zvišuje urno postavko študentskega dela za 5,2 odstotka na 7,74 evra in subvencijo za študentsko prehrano na 5,05 evra. Koriščenje subvencij pa bo možno do polnoči. Prav tako bodo študenti lahko koristili dodatne subvencije, saj bodo po novem lahko koristili subvencijo tudi med vikendom, in ne le na delovni dan kot zdaj. Po novem bodo lahko študenti prejemali štipendijo v absolventskih letih na prvi in drugi stopnji študija, starši študenti bodo lahko prejemali štipendijo dodatno leto študija, štipendisti pa bodo imeli dodaten mesec za zaključek študija, preden bodo morali štipendijo vrniti.

Sistema zalaganja v zadnjem času niso spreminjali, a pojasnjujejo, da približno 5 odstotkov zaslužkov ni možno založiti. Pri tem ne gre za posledico slabih izkušenj, temveč ocen tveganja, ki jih izvajajo pred odločitvijo o zadolžitvi. »Na našem servisu sodelujemo z več kot 83.000 mladimi in več kot 17.000 delodajalci. Vsako leto se del poslovnih partnerjev zamenja – nastanejo novi, nekateri pa zaprejo vrata, gredo v likvidacijo, stečaj ali se združijo z drugim subjektom. Gre praktično za dnevno dinamiko, ki jo moramo zaradi izpostavljenosti skrbno spremljati,« je pojasnila sogovornica.

Zdaj denar dobim nekaj dni pozneje, šele, ko študentskemu servisu moj delodajalec res nakaže denar. Nimam nobenih slabih izkušenj z delodajalcem, zato res ne razumem, zakaj je prišlo do spremembe. Poleg tega pa imam težave s plačilom stroškov, saj moram najemnino poravnati do 15. v mesecu, denar pa pogosto prejmem kasneje.

Erik, študent

Delodajalci z dolgimi plačilnimi roki

Tudi v Študentskem servisu Maribor dinamike plačil niso spreminjali. »Večino izplačil še vedno akontiramo oziroma zalagamo zaslužke za študente skoraj vsem podjetjem, za katera opravljajo delo. Pomembno nam je, da študentje čim prej dobijo nakazilo za opravljeno delo, zato si vedno prizadevamo, da izplačila izvedemo brez nepotrebnih zamud in pred plačili podjetij nam,« je povedala Dunja Kaloh Mom iz Študentskega servisa Maribor.

Težko je, ker nikoli ne vem, kdaj točno bom prejel denar.

Jakob, študent

Slabih izkušenj z delodajalci v večji meri v študentskem servisu nimajo, a se jim je v preteklosti že zgodilo, da nekateri niso izpolnili svojih obveznosti v dogovorjenih rokih ali pa da so bili ti zelo dolgi. »V takih primerih smo se trudili situacijo rešiti z neposrednim stikom z delodajalci in uveljavljanjem pogodbenih določil,« je pojasnila Dunja Kaloh Mom.

Priporočamo