Vedenje slovenskih osmošolcev na področju državljanske vzgoje se je v zadnjih letih poslabšalo. Mednarodna raziskava ICCS, izvedena v letu 2022, je pokazala, da so se slovenski učenci približali mednarodnemu povprečju, ob zadnjem merjenju leta 2016 pa je bila njihova državljanska vednost nadpovprečna.
Poenoten pristop
Dosežki slovenskih učencev v letu 2022 so primerljivi z dosežki njihovih evropskih vrstnikov iz Španije, Latvije, Nizozemske, Francije, Slovaške in Malte, višje rezultate od slovenskih pa so dosegli učenci iz Švedske, Poljske, Estonije, Hrvaške, Norveške in Italije. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so ob tem izpostavili, da so v slovenskem delu raziskave sodelovali učenci, ki so se v šestem in sedmem razredu daljši čas izobraževali na daljavo. Koordinatorka slovenskega dela raziskave, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu Eva M. Klemenčič, je ob predstavitvi vendarle poudarila tudi slovenski uspeh: Slovenija v mednarodnem merilu beleži najmanjše razlike v dosežkih državljanske vednosti med šolami, kar pomeni, da je državljanska vzgoja v slovenskih šolah poenotena.
Eva M. Klemenčič je sicer povedala, da so na nižji ravni kot v preteklih letih tudi (državljanska) stališča in državljanska angažiranost učencev v šoli in izven nje. Manjša je tudi pripravljenost za državljansko angažiranje v prihodnje. Kot je poudarila raziskovalka, gre pri tem za ključne elemente, ki so temelj delovanja razvite demokracije.
Manj zaupanja v institucije
Rezultati raziskave so med drugim pokazali, da se je v Sloveniji lani 69 odstotkov osmošolcev strinjalo, da je demokracija najboljša oblika politične ureditve. V mednarodnem okolju, zajetem v raziskavi, ta delež v povprečju znaša 74 odstotkov.
Bolj kot v mednarodnem prostoru je v Sloveniji upadlo tudi zaupanje osmošolcev v institucije, kot so vlada, državni zbor, sodišča in tradicionalni mediji. Ta padec se ujema s padcem zaupanja v institucije pri odraslih, ki ga v Sloveniji in po svetu zaznavajo druge raziskave. V mednarodni primerjavi je sicer razvidno, da učenci v Sloveniji manj kot njihovi vrstniki iz drugih držav zaupajo vladi in parlamentu, primerljivo pa je zaupanje v sodišča in tradicionalne medije.
Učenci v Sloveniji bolj kot v mednarodnem povprečju prepoznavajo pomen konvencionalnega državljanstva – udeležbe na volitvah, vključevanja v politične stranke, spremljanja političnih vprašanj v medijih, sodelovanja v političnih razpravah. Hkrati je glede na njihove odgovore manj verjetno, da se bodo udeležili volitev, ko odrastejo. V Sloveniji je zgolj 22 odstotkov učencev izrazilo zanimanje za družbene ali politične zadeve; v mednarodnem povprečju je takšnih učencev 30 odstotkov. Manj je tudi osmošolcev, ki pravijo, da se s starši ali vrstniki pogovarjajo o političnih ali družbenih vprašanjih ter o dogajanjih v drugih državah.
V primerjavi z letom 2016 osmošolci – v mednarodnem prostoru in v Sloveniji – izrazito manj spremljajo televizijske in časopisne novice o družbenih in političnih vprašanjih, hkrati pa raziskava ni zaznala pomembnega porasta spremljanja spletnih virov za pridobivanje tovrstnih informacij. Slovenski učenci so bili ob tokratnem merjenju pod mednarodnim povprečjem tudi pri izražanju pozitivnega odnosa do priseljencev in pozitivnega odnosa do varovanja okolja, še izhaja iz raziskave.
