Politične stranke so pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami že začele intenzivneje tekmovati za glasove volilcev in krepijo delo na terenu. Jasno se kažejo tudi vsebinski poudarki opozicije, ki skuša z orodji tako v državnem zboru kot na spletnih kanalih razvrednotiti največje dosežke koalicije, od pokojninske reforme do dolgotrajne oskrbe. Starim obrazom za nameček sive lase delajo številne nove stranke, ki iščejo svoj prostor pod političnim soncem. Navajamo pomembne točke predvolilnega časa.
1. Boj za interpretacijo
Ena izmed stalnic opozicijskega delovanja v mesecih pred volitvami je, kako prikazati delo koalicije kot karseda neuspešno. Politični boj za interpretacijo doseženega je tokrat osredotočen na področja pokojninske reforme, dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike, kjer desnica s SDS na čelu zateguje kravato koaliciji tako s predlogi v državnem zboru kot številnimi objavami na družbenih omrežjih. Pri dolgotrajni oskrbi poudarjajo, da storitve ob začetku plačevanja prispevka še niso na voljo, pri stanovanjski politiki pa so se pri pospeševanju gradnje javnih najemnih stanovanj obregnili v to, zakaj bi nekdo plačeval najemnino, ko pa bi bil lahko lastnik stanovanja. Pri pokojninski reformi je sicer nasprotovanja najvidnejših članov SDS manj, zato pa stranki tu in tam priskočijo na pomoč mladinci SDS, ki se družijo v nevladnem društvu Nova smer, kjer so na svojih omrežjih na primer pozvali k prispevanju podpisa za referendum proti »pokojninski reformi Levice«. Vroča točka je znova tudi obremenitev plač. »SDS se je načrtno lotila teh treh področij, ker je bilo tu narejeno največ. Tam, kjer premikov ni bilo, kjer vlada ni nič naredila, pač ni treba prepričevati ljudi, da je delala slabo,« komentira predvolilni fokus Janševih politolog dr. Marko Hočevar. In doda: »Pomembno pa je tudi, da so vsi trije socialni ukrepi pravzaprav projekti Levice, s čimer želijo celotno vlado prikazati kot izrazito socialistično. Pri tem niso cilj levi volilci, ki takšne prosocialne ukrepe podpirajo, ampak demobilizacija liberalnega dela volilcev.«
2. Obet dveh referendumov
Koalicija še ni pozabila, kako je Janševa SDS s prepričljivo zmago na majskem referendumu o izjemnih pokojninah za vrhunske umetnike izkoristila njen nespameten poziv k bojkotu referenduma. Medtem ko so v SD sledili demokratični drži in nagovarjali ljudi k udeležbi na referendumu in podpori zakona, so v Gibanju Svoboda in Levici pozivali k neglasovanju. Ob tem bi moralo koalicijo skrbeti, da je proti uveljavitvi njihovega zakona glasovalo več kot 400.000 volilcev. Na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo 23. novembra, bo tako ključno, kako uspešno bodo stranke mobilizirale volilce. Kampanja bo sodeč po dosedanjih zavajanjih, na primer o tem, da zakon predvideva evtanazijo, kar je ne, in da gre za siljenje starejših v zastrupitev, platforma za manipulacije in ideološke delitve volilne baze na račun družbeno občutljive teme. Enako ali še bolj kočljiv zna biti za koalicijo morebiten referendum o pokojninski reformi, za katerega Delavska koalicija zbira potrebne podpise do 11. novembra. Ne le, ker gre za eno osrednjih reform koalicije, pač pa tudi zato, ker izkušnje iz preteklosti kažejo, da pokojninske reforme ob glasu ljudstva težko obstanejo.
3. Drobljenje in združevanje
Demokrati Anžeta Logarja, Fokus Marka Lotriča, Suvereni Dejana Kaloha, Zaupanje Karla Erjavca, Glas upokojencev Pavla Ruparja, Mi, socialisti Mihe Kordiša, Prerod Vladimirja Prebiliča, Skupnost Marka Funkla, Stranka generacij, Nič od tega … Novih strank tudi tokrat ne manjka. Na eni strani tako prihaja do drobljenja političnega prostora, ki utegne vplivati na delitev vstopnic za vstop v parlament, na drugi pa se krepi govor o predvolilnih povezovanjih. Medtem ko so organi Levice in Vesne že potrdili sodelovanje strank na naslednjih volitvah, se manjše stranke na desnici še pogovarjajo o možnostih skupnega nastopa na volitvah. Kot najverjetnejše se kaže sodelovanje parlamentarne NSi in zunajparlamentarne SLS, ki bi se jima lahko priključila tudi stranka Fokus. »Vstop nekaj manjših strank, kot sta Fokus Marka Lotriča in županska stranka Skupnost, po mojem mnenju ne bo bistveno posegel v razmerja med večjimi strankami. Logar s svojimi Demokrati in tudi Prebilič s Prerodom sta že dlje časa prepoznana kot igralca, ki bosta v neki večji meri vplivala na porazdelitev glasov. O kontinuiteti pa lahko govorimo tudi z vsebinskega vidika. Nobena stranka dejansko ne prinaša nečesa novega, kar niti ni presenetljivo. V politološkem jeziku govorimo o kartelizaciji političnih strank. Med drugim to pomeni, da so si stranke, sploh tiste, ki se gnetejo okoli sredine, dejansko vse bolj programsko podobne. Morda iz kozmetičnih razlogov na levi dodajo bolj progresivne, na desni konservativne parole. To seveda ne pomeni, da imajo vse stranke povsem enaka ideološka izhodišča in enake poglede na različna relevantna družbenopolitična in ekonomska vprašanja, vendar je trend kartelizacije vseeno prisoten,« politična razmerja ocenjuje politolog dr. Marinko Banjac.
4. Pozicioniranje in kreganje
Poleg klasičnega plesa janšizma in antijanšizma lahko do volitev računamo tudi na politične spopade med strankami, ki nagovarjajo volilce iz podobnega bazena. Na levi sredini je kar nekaj puščic v zadnjih tednih švigalo na relaciji Levica, Vesna in Prerod, kjer Prebilič našteva izzive v morebitnem sodelovanju z Levico, ki bo na prihajajočih volitvah nastopila na skupni listi z Vesno, v političnem objemu katere je nekdanji kočevski župan postal evroposlanec. Prebilič se distancira tudi od Janše in Goloba. Zanimivo bo mimo tega videti še, ali se bodo pred volitvami okrepila nesoglasja znotraj koalicije. Nevralgična točka bi lahko bilo oboroževanje, pa tudi zdravstvo.
Na desnici medtem po napetostih med SDS in NSi v času mandata vlada premirje. »Ključna determinanta je seveda SDS z Janezom Janšo, ki s hegemonskega položaja posredno in neposredno odreja, kje je komu mesto. Dejansko lahko manjše stranke na desni, vključno z NSi, črpajo iz izkušenj, kaj se zgodi, če imajo prevelike apetite. Ne glede na to, ali gre za dejanski dogovor ali implicitno strinjanje, je učinek enak – ustvariti želijo čim bolj predvidljivo zgodbo, katere končni cilj je prevzem oblasti. V nasprotju s trenutnim hegemonom na levi sredini je SDS na desnem polu do svojih potencialnih partneric manj kanibalistična, vendar le zato, ker trenutno nobena ne posega (preveč) v njeno dominanco. V tem nekem ravnotežju medsebojne podpore in strahu bodo verjetno vztrajale vse do volitev,« meni Banjac z ljubljanske FDV.
5. Predvolilne ugodnosti
Ena izmed predvolilnih navad so tudi predvolilna darila. Golobova vlada predlaga uvedbo obveznega zimskega dodatka v višini polovice minimalne plače, ki bi bil neobdavčen in neoprispevčen. Na sporedu je tudi, da bi avtocestna letna vinjeta veljala dodatne štiri mesece. Kažejo se torej številne vzporednice s prejšnjo Janševo vlado, ki je prav tako z všečnimi potezami od digitalnih bonov do solidarnostnih dodatkov skušala pridobiti dodatno volilno podporo.
6. Očitki premierju
Premierju Robertu Golobu v mesecih pred volitvami preti sodna preiskava v zadevi Bobnar, ki jo na ljubljanskem okrožnem sodišču zahteva specializirano državno tožilstvo. Premier se vzporedno že dalj časa otepa tudi očitkov preiskave protikorupcijske komisije v zvezi z domnevnim vmešavanjem v delo policije in v zadevi Karigador.
7. Angažma podmladkov
Tiktok in instagram po vzoru iz tujine tudi v Sloveniji postajata vse bolj pomembna, večje stranke pa pri mobilizaciji mladih volilcev vse bolj računajo na člane podmladkov. Od Svobode do SDS tako že imajo vsak nekaj vidnih posameznikov, ki na teh platformah nagovarjajo ciljno publiko. Banjac pravi, da se stranke zavedajo, da lahko zaradi specifičnih zakonitosti najlažje in najučinkoviteje mlado generacijo nagovorijo prav tam. »Ta sporočila pa so lahko, če so dobro domišljena, tudi učinkovita pri pritegovanju pozornosti. Po drugi strani sama forma družbenih omrežij narekuje, da so ta sporočila kratka in s tem površinska. Gre za trend, kjer politikom ni treba iti v vsebinske podrobnosti, temveč se osredotočajo na performans in spektakel. V tem kontekstu največ pozornosti dobijo radikalna sporočila, in če vemo, da algoritmi prevladujočih družbenih omrežij privilegirajo konservativna omrežja, postane hitro jasno, kdo ima v tej sferi največji doseg in možnost vpliva.«
