Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je sicer tik pred zdajci predlagala preložitev točke, ker naj bi poročilo, ki smo ga na naši spletni strani razkrili že prejšnji mesec, vsebovalo tajne podatke. A je proti predlogu glasovalo 32, podprlo pa ga je 22 poslancev. Kot je pojasnila, je bila seznanjena, da naj bi se v vmesnem poročilu nahajali tajni podatki.
Sicer v poslanski skupini SDS ostro nasprotujejo glavnim ugotovitvam in predlaganim sklepom iz vmesnega poročila preiskovalne komisije, je poudaril poslanec Andrej Kosi. Naštel je več navedb iz poročila, ki po mnenju SDS ne držijo, poročilo je označil tudi za pomanjkljivo, kar je med drugim utemeljil s tem, da komisija ni zaslišala ključne priče v tej zadevi, premierja Goloba.
"V poslanski skupini SDS tako delovanje komisije obravnavamo kot še eno farso golobistov," je poudaril Kosi. V SDS dvomijo tudi v kompetentnost predsednika preiskovalne komisije in poslanca Svobode Aleša Rezarja, saj menijo, da je zavestno deloval v smeri, da zaščiti predsednika Svobode in premierja Goloba ter očrni nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.
NSi: Zaslišati je treba predsednika vlade
Da bi bilo vmesno poročilo verodostojno, bi morala preiskovalna komisija zaslišati predsednika vlade, je v predstavitvi stališč poslanske skupine NSi poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič. Poročilo je neutemeljeno in napisano s ciljem oprati krivde predsednika vlade, po drugi strani pa še enkrat diskreditirati Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, je poudarila. Ponovno je opozorila, da je bil direktor Sove Joško Kadivnik okužena priča, saj mu je nekdanji predsednik preiskovalne komisije pred pričanjem poslal prepis zvočnega zapisa zaslišanja Bobnarjeve in Lindava iz zaprtega dela seje.
Rezar je v predstavitvi stališča poslanske skupine Svoboda ponovil glavne ugotovitve iz vmesnega poročila preiskovalne komisije, da premier Golob ni vplival na datum aretacije ruskih vohunov, prav tako komisija ni ugotovila motiva premierja za prestavitev datuma aretacije. Po drugi strani pa je komisija ugotovila, da obstaja motiv pri obtoževalcih, in sicer maščevanje, politična diskreditacija ali celo vplivanje na potek sojenja ruskima vohunoma, je navedel Rezar.
Očitki, da komisija brani premierja
V razpravi so poslanci opozicije preiskovalni komisiji očitali, da za vsako ceno brani premierja. Medtem v Svobodi navedbe Lindava in Bobnar o vmešavanju Goloba v datum aretacije ruskih vohunov označujejo za neresnične, poudarjajo tudi, da je cilj politična diskreditacija predsednika vlade s strani nekdanje ministrice za notranje zadeve Bobnar. Poslanci Levice in SD v današnji razpravi niso sodelovali.
Po oceni Branka Zlobka (Svoboda) je bila akcija prijetja ruskih vohunov zakonita in strokovna. Opozoril je, da so bile v izvedbo aretacije vključene tudi varnostne agencije drugih držav, zato je po njegovem "smešno trditi, da bi nekdo odredil, da se datum spremeni, ob tem, ko vsi drugi okrog čakajo."
Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek pa je izpostavila, da je veliko stvari v vmesnem poročilu nenavadnih. Na primer, kako je lahko Tatjana Bobnar izdala strogo zaupne podatke, če je sama zahtevala zaprtje svojega zaslišanja, je izpostavila. "Za Boštjana Lindava zahtevate, da ga ovadimo zaradi krivega pričanja, pri čemer poročilo o ničemer zares ne postreže z utemeljenimi dokazi, na katerih je mogoče sklepati, da je res govoril neresnice," je navedla med drugim.
Kaj pravi poročilo?
Preiskovalna komisija DZ, ki jo vodi Aleš Rezar (Svoboda), v vmesnem poročilu med drugim ugotavlja, da je bil premier Robert Golob z operativno akcijo ruskih vohunov seznanjen 8. novembra 2022, zatem pa 6. decembra o njuni aretaciji, ko je to informacijo dobil celotni politični vrh. V vmesnem času ni bilo komunikacijske sledi med premierjem in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Joškom Kadivnikom, ki naj bi jo na zaslišanjih izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav, navaja poročilo.
Premier tako ni mogel vplivati na izbiro datuma aretacije, prav tako pa ne vzdrži motiv, da je bil datum aretacije prestavljen, da ne bi zasenčil poreferendumskega dne, izhaja iz vmesnega poročila.
