Na zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se je v zadnjih tednih obrnilo več posameznikov, ki so nenadoma izgubili dostop do velikega dela zdravljenj in diagnostike. Njihove stiske so tesno povezane z lani sprejeto interventno zakonodajo. Samostojni podjetniki, ki so dolgovali prispevke, so si zavarovanje v preteklosti marsikdaj uredili prek svojcev. Ker so bili zavarovani kot družinski člani, so se v takem primeru izognili »zamrznitvi« pravic zaradi dolga in so lahko dostopali do polne oskrbe. Po novem to ni več mogoče. »Nekateri imajo tudi za več kot 10.000 evrov dolgov, ki jih ne zmorejo takoj poplačati. Iz takega dolga se je zelo težko izkopati. Stiske so hude,« je opozoril Sušelj.
Povračila, ki ne odtehtajo
Posodabljanje zakonodaje – v konkretnem primeru ga je sprožila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – večkrat trči ob kompleksne obstoječe ureditve, je spomnil zastopnik pacientovih pravic. »Če zakonodajalec ni dovolj previden, se mimogrede kaj poruši,« je pristavil. Nekateri posamezniki z zadržanimi pravicami si po njegovem opažanju pomoč poiščejo v pro bono ambulantah, ki so sicer namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Zgodi pa se tudi, da bolniki, ko izvedo za zadržane pravice, odlašajo z iskanjem pomoči, je opozoril Sušelj. Po njegovi oceni bi bilo treba v sedanji situaciji čim prej dopolniti zakonodajo. »Čas je, da se institut zadržanja pravic, ki je že sicer diskriminatoren do samostojnih podjetnikov, v celoti odpravi,« meni sogovornik.
Ljudje, ki so zavarovani kot družinski člani, v preteklosti niso bili samostojni zavezanci za plačilo prispevka, pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Še do nedavna so bile pravice posameznika, ki je zavarovan kot zakonec ali starš, zadržane le ob neporavnanih prispevkih bližnjega, ki je bil nosilec zavarovanja. To se je spremenilo z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka, ki je nadomestil nekdanje premije dopolnilnega zavarovanja in znaša 35 evrov mesečno. Samostojni zavezanci so zaradi prispevka postali tudi posamezniki, zavarovani kot družinski člani. To je za sabo potegnilo tudi to, da lahko zaradi dolgov, ki so nastali kadar koli v preteklosti, ostanejo brez dostopa do velikega dela oskrbe, z izjemo nujne medicinske pomoči in nujnih zdravljenj. Za vse drugo morajo v javnem zdravstvu plačati iz žepa ali pa ostanejo brez zdravljenja, ki ga potrebujejo.
ZZZS prebivalcem stroške tovrstnega samoplačništva sicer povrne, ko poplačajo dolgove in njihove pravice niso več zadržane. To pa ne pomeni, da tak dogodek posameznika ne zaznamuje tudi na dolgi rok. Na institut zadržanja pravic že leta letijo pomisleki, da nič ne odtehta posledic zapoznelega zdravljenja. Ljudje, ki jim ne uspe takoj poplačati dolgov pri prispevkih, si ne nazadnje težje privoščijo začasno plačevanje iz žepa.
ZZZS: Ukrep bi bilo treba črtati
Na zadnji dan lanskega leta, tik preden je začela veljati nova zakonodaja, je imel neplačane prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje z zadržanimi pravicami 17.301 posameznik v Sloveniji. Meja je bila takrat pri dolgu nad limitom 65 evrov. Med temi prebivalci je bilo 575 družinskih članov, ki so bili zavarovani po dolžnikih. Nova meja, ki upošteva tudi obvezni zdravstveni prispevek, je postavljena pri osmih odstotkih povprečne bruto plače za preteklo leto. Na ZZZS so ljudi, pri katerih je dolg presegel 161,91 evra (takšna je meja za januar in februar) oziroma 177,68 evra (meja, ki velja od prvega marca dalje), o tem že obveščali. Glede na podatke s konca februarja bi imelo zadržane pravice 9258 posameznikov (oziroma jih je toliko prejelo takšna obvestila). Na ZZZS ocenjujejo, da se bo ob povečanju kroga zavarovancev, ki jih lahko doleti takšen ukrep, število ljudi z zadržanimi pravicami v prihodnje povečevalo. Učinki sprememb bodo zaradi dviga zneska dolga, pri katerem posameznik izgubi polni dostop do zdravstvene oskrbe, v celoti vidni šele z zamikom.
Institut zadržanja pravic bi bilo treba črtati iz zakonodaje, vztrajajo na ZZZS. Omejevanje dostopa do zdravstvenih pravic zaradi dolga ni ne primeren ne sorazmeren ukrep, so poudarili. Da je treba takšno kaznovanje za neplačane prispevke izključiti iz obveznega zavarovanja, so prvič predlagali že ob pripravi zakonodaje leta 2017, so spomnili, ponovno pa lani. »Ukinitev instituta zadržanja pravic bi bila zelo pomembna sprememba pri zagotavljanju univerzalnosti zavarovanja in dostopnosti pravic,« ugotavljajo na ZZZS.
