Posebni zakon, ki je uvedel novo pravico do zimskega dodatka, še vedno razburja. Tako v Združenju koncesionarjev domov za starejše kot v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije pričakujejo, da bo vlada oziroma pristojno ministrstvo za solidarno prihodnost našlo rešitev, da se bodo sredstva za izplačilo zimskega regresa v letošnjem letu lahko zagotovila vsem izvajalcem socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe v mreži javne službe, ne le tistim v javni lasti.
Zakon namreč zdaj določa, da se bodo sredstva za izplačilo zimskega regresa za leto 2025 iz državnega proračuna zagotovila za javni sektor. Domovi za starejše, katerih ustanoviteljica je država ali občina, bodo torej sredstva za zimski regres prejeli iz proračuna (na podlagi zahtevka od ministrstva, v katerega pristojnost spadajo), koncesionarji, ki predstavljajo slabo polovico vseh izvajalcev v javni mreži in nudijo oskrbo približno tretjini v domove vključenih stanovalcev, pa bi jih morali zagotoviti sami.
Neenaka obravnava izvajalcev?
V Združenju koncesionarjev in Skupnosti socialnih zavodov v tem vidijo neenako obravnavo, saj tako zakon o socialnem varstvu kot zakon o dolgotrajni oskrbi določata, da se storitve izvajajo pod enakimi pogoji tako v javnih socialnovarstvenih zavodih kot pri koncesionarjih. Opozarjajo tudi na pogoj, da mora koncesionar delovna razmerja zaposlenih urejati v skladu z zakoni, kolektivnimi pogodbami in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
»Ker se cene socialnovarstvenih storitev ne oblikujejo prosto, temveč skladno s predpisi po stroškovnem principu na neprofitni osnovi, koncesionarji nimamo manevrskega prostora za pokrivanje dodatnih, nepričakovanih, ad hoc stroškov,« so opozorili in pozvali, da se financiranje stroškov zimskega regresa za vse izvajalce socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe v javni mreži (torej javne zavode in koncesionarje) zagotovi na enak način, iz proračuna.
Predlagali so tudi dopolnilo s takšno vsebino, ki pa ga koalicija ni upoštevala.
Prav tako ni bilo sprejeto po vsebini podobno dopolnilo opozicijske NSi. Ta se je sicer zavzela za to, da bi se povračilo sredstev za zimski regres, kot velja za javni sektor in posredne proračunske uporabnike, določilo ne le za izvajalce socialnovarstvenih programov, storitev socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe v javni mreži, temveč tudi za humanitarne organizacije in zasebne vzgojno-izobraževalne zavode z javno veljavnimi programi ter za prostovoljna gasilska društva in zveze, in sicer zato, ker so zakonsko del javnih mrež.
»Država ne more povrniti stroškov zasebnemu delodajalcu«
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pojasnil, da država lahko plačuje zaposlenim v javnem sektorju, ne pa tudi v zasebnem sektorju, čeprav so prek različnih proračunskih programov koristniki javnih sredstev. »Zato smo se na vladni strani dogovorili, da bomo rešitev iskali v smeri povišanja sredstev za te socialnovarstvene programe, da bodo izvajalci lahko zagotovili božičnico, ki jo predpisuje zakon, svojim zaposlenim. Ne, nismo pozabili nanje.«
Položaj koncesionarjev, ki izvajajo institucionalno varstvo starejših, je nekoliko drugačen, saj z ministrstvom nimajo sklenjenih pogodb za socialnovarstvene programe, ampak opravljajo dejavnost na podlagi podeljene koncesije. Prav tako jih ni mogoče obravnavati kot čiste zasebnike, saj zanje veljajo praktično enaki predpisi kot za javne zavode.
Izvajalci so se na to temo konec prejšnjega tedna zato že pogovarjali tudi z državnim sekretarjem na ministrstvu za solidarno prihodnost Luko Omladičem, a končnega odgovora še niso dobili.
Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, sicer tudi direktor koncesijskega doma Karion, opozarja, da morebitno povračilo iz državnega proračuna ne bi bilo nič novega. V skladu z določbo zakona o dolgotrajni oskrbi je, na primer, tudi koncesionarjem začasno pripadlo povračilo za financiranje dodatnih stroškov dela (zaradi aneksa h kolektivni pogodbi in plačne reforme v javnem sektorju) in dodatnih kadrov, pri čemer so se ta sredstva izplačala iz državnega proračuna. Vlada se je za ta ukrep odločila prav zato, da se višji stroški dela ne bi prevedli v višje oskrbnine za stanovalce.
Če ustreznega dogovora ne bo, bodo koncesionarji po Šteslovi oceni lahko izvedli bodisi izredni dvig cen oskrbnin in strošek prevalili na stanovalce bodisi izkoristili morebitne rezerve, če jih imajo, kar pa se bo lahko odrazilo pri manjših vlaganjih in kakovosti bivanja, oziroma se zadolžili, če denarja nimajo.
Ministrstvo: Pričakujemo spoštovanje zakonske obveznosti
Na ministrstvu za solidarno prihodnost odgovarjajo, da sicer z razumevanjem spremljajo pozive zasebnih izvajalcev s koncesijo, a dodajajo, da koncesionirani domovi kot zasebna podjetja samostojno nosijo odgovornost za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti do svojih zaposlenih, vključno z izplačilom zimskega regresa. V zvezi z napovedmi nekaterih izvajalcev glede podražitve storitev, če država ne bo zagotovila dodatnih sredstev za zimski regres, pa ocenjujejo, da gre za »neupravičen pritisk, ki ne sodi v partnerski dialog in bi lahko povzročil zaskrbljenost med stanovalci in njihovimi svojci«. Izpostavljajo tudi, da »številni zasebni koncesionirani domovi izkazujejo dobiček, ki ga lahko in bi ga morali nameniti izboljševanju delovnih pogojev in stabilnosti kadra«. Zato pričakujejo, da bodo zasebni izvajalci enako kot druga zasebna podjetja v Sloveniji v drugih panogah spoštovali zakonske obveznosti do zaposlenih, brez prelaganja odgovornosti na uporabnike storitev ali državo. Ker pa se na ministrstvu zavedajo pomena vseh izvajalcev dolgotrajne oskrbe v javni mreži, vendarle skupaj iščejo morebitne možnosti.
