Slovenski državni holding (SDH) je napovedal tožbo proti komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi nadzora nad postopkom zaposlitve Damirja Črnčeca, ki se je 1. februarja zaposlil kot pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost. Jedro spora je v načinu, kako je KPK 28. avgusta objavila ugotovitve nadzora. »KPK v postopku ni ugotovila nobenih kršitev določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a je ob tem vseeno intenzivno in ciljno javno komunicirala nezakonite, neutemeljene in neresnične zaključke, s katerimi je škodovala ugledu SDH,« so sporočili iz SDH in dodali, da so bili s stališči KPK seznanjeni šele ob njihovi javni objavi.
SDH je pri dveh odvetniških pisarnah naročil pravno analizo ravnanj KPK v omenjenem postopku. Obe sta, kot navajajo v holdingu, izpostavili, da je bilo ravnanje KPK v več vidikih v nasprotju z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter z lastnim postopkovnikom, da zaključki niso ustrezno strokovno utemeljeni ter da je KPK prekoračila svoje pristojnosti in pooblastila. »KPK je v postopku kršila ključna procesna pravila iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, z javno objavo neutemeljenih ugotovitev pa je škodovala ugledu SDH in mu hkrati povzročila škodo,« so ugotovitve odvetniških pisarn povzeli v holdingu. Ob tožbi napovedujejo tudi prijavo upravni inšpekciji zaradi domnevnih kršitev vodenja upravnih postopkov in upravnega poslovanja ter pobudo informacijskemu pooblaščencu za inšpekcijski nadzor informacijskih sistemov KPK.
V holdingu ob tem poudarjajo, da je SDH delniška družba, ki mora ob upoštevanju načel skrbnosti in gospodarnosti po korporacijskem pravu zaščititi svoje gospodarske interese. Hkrati je SDH, kot so dodali, pomemben družbeni subjekt, saj na podlagi zakona o Slovenskem državnem holdingu v imenu in za račun države upravlja državno premoženje v vrednosti več kot 13 milijard evrov.
»Zato pravnih sredstev zoper nadzorniško institucijo SDH ne vlaga zlahka. Pred odločitvijo za izvedbo pravnih ukrepov proti KPK je SDH temeljito in odgovorno pretehtal vse vidike takšne odločitve in ocenil, da teža in intenzivnost neutemeljenih očitkov, ki jih je brez izvedbe zakonitega postopka javno komunicirala KPK, terja sodno presojo zakonitosti postopanja KPK in tudi presojo drugih pristojnih institucij. V demokratični družbi tudi nadzorniki potrebujejo nadzor,« so odločitev utemeljili v SDH in dodali, da so nedavno prejeli tudi anonimno prijavo domnevnih nepravilnosti v zvezi z nezakonitimi vplivi na odločanje KPK v povezavi s predmetno zadevo. Za obravnavo prejete prijave SDH ni pristojen, zato bo prijavo odstopil policiji.
KPK: Tožba SDH nas preseneča
V KPK so odgovorili, da vsekakor soglašajo s tem, da tudi nadzorni organi potrebujejo nadzor, in da v vseh nadzorstvenih postopkih, ki jim je bila komisija podvržena, tvorno sodeluje ter bo sodelovala tudi v prihodnje«. Dodali so, da z vsebino tožbe še niso seznanjeni in da bodo, ko jo bodo prejeli, nanjo tudi ustrezno odgovorili, jih pa tožba SDH preseneča. V KPK so še poudarili, da so v mandatu Žige Debeljaka izredno dobro sodelovali s SDH, ki je okrepil delo na področju integritete, zato komisija obžaluje, »da tožba SDH napoveduje način delovanja, da se udari po tistem, ki razgalja nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, namesto da bi se soočili z lastnimi napakami in se jih trudili popraviti«.
V KPK vztrajajo, da je komisija postopek v zvezi z zaposlitvijo Damirja Črnčeca vodila v skladu z zakonskimi določbami, ugotovitve pa so bile sprejete na podlagi dokumentacije, ki jo je posredoval SDH. Opozarjajo pa, da ima komisija pristojnost – in dolžnost – da izdaja priporočila in pojasnila v zadevah, ki jih obravnava. »Ker gre za družbo, ki upravlja pomemben del državnega premoženja, je tudi v javnem interesu, da je javnost z ugotovitvami seznanjena,« so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da odzivi, »kot je odziv SDH in pred tem odziv Vlade RS na priporočila, izdana v isti zadevi, kažejo na razkorak med teorijo in prakso ter na pomanjkljivo zavedanje o pomenu preventivnih mehanizmov za odpravljanje korupcijskih tveganj«. Naj ob tem spomnimo, da KPK preiskuje tudi predsednika vlade Roberta Goloba.
