Osrednja sprememba potrjenega vladnega predloga sprememb ZOFVI prinaša zakonsko določen obseg sredstev, ki bodo namenjena za financiranje razvojnih nalog, programov in projektov ter investicij v izobraževalno infrastrukturo. Kot so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), se bodo sredstva od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP), dokler se ne doseže ciljna vrednost deleža v BDP – 0,5 odstotka.
Dobrodošla novost je tudi omogočanje zavodom za učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in osnovnim šolam s prilagojenim programom, da v njihovo stvarno premoženje ne vlaga zgolj občina ustanoviteljica, ampak tudi sosednje občine. Zakon med drugim uvaja tudi spremembe, ki omogočajo dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca, prav tako se uvaja napredovanje za strokovne delavce, ki doslej niso imeli te možnosti: laborante in inštruktorje praktičnih vsebin.
Predlog spremenjenega ZOFVI opredeljuje slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradni jezik v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer gre za ustavno uskladitev, eden najpomembnejših vidikov posodobitve zakona pa je tudi sistem imenovanja ravnateljev. Doslej je imel pri tem glavno besedo svet zavoda, odslej pa bo usodo ravnateljev s prižigom zelene ali rdeče luči krojil šolski minister.
