Zavetišča so dolžna sprejemati tako zapuščene živali kot tiste, ki jih inšpektorji odvzamejo njihovim imetnikom. Tako je bilo tudi s pastirskim psom Bobom. »Avgusta lani so nas poklicali policisti in nam naložili, da za nekaj dni poskrbimo zanj, dokler se lastnik ne vrne iz pripora. Če bi bilo s kužkom vse v redu, bi lahko K. O. takrat prišel ponj. A žal ni bilo,« je pogovor začela vodja zavetišča Horjul Polona Samec. Kuža je bil namreč po njenih besedah shiran, brez vode in hrane. Privezan je bil na prazen tovornjak za prevoz živine. »Okolica je zaudarjala po urinu in pasjih iztrebkih, kar nam je dalo vedeti, da je žival stalno tam. Veterinarska inšpektorica, ki je lastnika zaradi zanemarjanja psa že večkrat obravnavala, se je odločila za trajni odvzem Boba, ki je tako nenadoma postal naš,« je nadaljevala Samčeva.
»Pokosil bi nas kot zajce«
Od takrat v zavetišče Horjul vsakih nekaj dni prihaja K. O. in zahteva, da mu psa vrnejo. »Noče razumeti, da mu ga je odvzela inšpekcija, ker je bil shiran. Trdi, da smo mu ga ukradli. Do 5. maja letos možakar ni bil agresiven, tisti dan pa sem komaj preprečila, da se nista z možem Jurijem stepla. Po tem dogodku sem inšpektorico vprašala, ali mu Boba lahko vrnem. Odgovorila je z odločnim ne, kar sem mu tudi povedala. On pa je dejal: 'Ponovil se bo Beograd. Enkrat se bo nekomu odpelo in bo vse postrelil.' Minulo nedeljo naju je z Jurijem definitivno nameraval pokončati, a sta mu račune očitno prekrižala prijatelja, ki sta ravno takrat prišla na obisk,« meni Polona Samec.
»K. O. je stal pred dvoriščno ograjo in me vabil, naj grem k njegovemu avtomobilu, da mi bo dal cunje za psa. Potem je odšel, sedel v avto, kot da se namerava odpeljati, vendar je le vzvratno obrnil in vozilo približal hiši. Izstopil je in odprl prtljažnik. V tistem trenutku je prijatelj zavpil, naj se umaknemo z dvorišča. K. O. je vzel iz prtljažnika puško, zavito v odejo, in nameril proti dvorišču. A ker Jurija, sodelavke in mene ni več videl in ker sta se tudi prijatelja umaknila za svoj avto, je orožje spravil nazaj v prtljažnik in se odpeljal. Sprva smo mislili, da je imel šibrovko ali skrajšano dvocevko, šele dan kasneje, ko smo pregledali posnetke stacionarne kamere, so poznavalci orožja ocenili, da je šlo za polavtomatsko ali avtomatsko orožje. Če se ne bi pravočasno umaknili z dvorišča, bi nas pokosil kot zajce,« je prepričana Polona Samec.
Tako strah je ni bilo še nikoli
Poudarja, da je pri odvzemih živali v svoji skoraj dvajsetletni praksi naletela na marsikaj. »A tako strah kot zdaj me ni bilo še nikoli,« priznava. Strah jo je zlasti za njena mladoletna otroka, ki ju iz hribovskega zaselka Smrečje vsak dan vozi v šolo v dolino, slab kilometer tudi po ozki gozdni cesti. »Zdrznem se ob vsakem premiku v gozdu. Kaj, če me bo počakal na predelu, kjer se nimam kam umakniti?« se sprašuje Samčeva.
Se bodo pristojni zganili, preden bo prepozno? Z Jurijem sta storila, kar sta lahko. Takoj sta najela varnostnika, ki 24 ur varuje njihov dom. Kaj pa policija? Po navedbah Samčeve so jima svetovali, naj jih takoj pokličeta, če bi se K. O. spet pojavil, in naj ga ne izzivata. Predstavnica za odnose z javnostmi policijske uprave Ljubljana Aleksandra Golec nam je potrdila, da so v zadnjem tednu na območju Horjula prejeli dve prijavi groženj. »Po doslej znanih podatkih je bilo ugotovljeno, da je znana oseba prišla do objekta na območju Horjula in izrekla grožnje zaposlenim. Policisti so takoj začeli zbirati obvestila in preverjati vse okoliščine,« je še dejala Golčeva in dodala, da policija za zaščito oškodovanih oseb vedno izvaja ukrepe, ki jih omogočajo zakonski predpisi. »Konkretnih ukrepov zaradi varnosti in zaščite predkazenskega postopka ne moremo razkriti,« je sklenila.
Da so razmere res kritične, dokazuje tudi to, da so se včeraj v zavetišče Horjul v marici pripeljali štirje policisti v neprebojnih jopičih in spraševali, ali je vse v redu.
