Zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah je v delu, ki je prinesel poenostavitve oziroma pohitritve zaposlovanja tujcev, z novim letom ugasnil. Tuji delavci so od sredine lanskega poletja lahko začeli delati že na podlagi potrdila upravne enote o vloženi vlogi za enotno dovoljenje za prebivanje in delo ter soglasja oziroma informativnega lista zavoda za zaposlovanje, torej jim ni bilo več treba čakati na pravnomočni zaključek postopka na upravni enoti. Vlada je septembra lani ukrep podaljšala še za tri mesece, z novim letom pa se je dokončno iztekel. V gospodarstvu so na podlagi dobrih izkušenj pričakovali, da bo poenostavljeni postopek prenešen v sistemska zakona – zakon o tujcih ter zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki ju je vlada sprejela v ponedeljek, a se to, za zdaj, ni zgodilo.
Na ministrstvu za delo zadržani
»Sistemski ureditvi na način, kot je bila zastavljena v interventni zakonodaji, nismo naklonjeni. To bi pomenilo, da se preskakuje upravno enoto in se zaposluje zgolj na podlagi soglasij zavoda za zaposlovanje, ki pa ima zelo omejene podatke,« je opozoril minister za delo Luka Mesec in izrazil pričakovanje, da bodo upravne enote svoje delo na tem področju opravile v zakonsko določenih rokih, čeprav se zapleten sistem izdaje dovoljenj na upravnih enotah medtem ni spremenil.
Stanje predvsem na ljubljanski upravni enoti, ki je bila najbolj problematična z vidika dolgotrajnosti odločanja, naj bi se po podatkih ministrstva za javno upravo v zadnjih mesecih izboljšalo, je izpostavil Mesec. »Država mora nad zelo občutljivim izzivom zaposlovanja tujcev imeti pregled in kontrolo tako s pomočjo institucij, ki so odgovorne za zaposlovanje, kot institucij, ki so odgovorne za podeljevanje dovoljenj za bivanje.« Na ministrstvu za delo sicer že ves čas opozarjajo na pasti nekontroliranega odpiranja vrat poceni delovni sili, ki brez uspešne integracije lahko vodi v socialne in javnofinančne težave. Minister opozarja tudi na nevarnost dumpinga na trgu delovne sile in zniževanja cene domače delovne sile.
Na drugi strani predlagane spremembe zakona o tujcih ter zaposlovanju tujcev, kot izpostavlja Mesec, med drugim prinašajo določene poenostavitve zaposlovanja predvsem visokokvalificiranih delavcev iz tretjih držav, omogočajo lažjo pridobitev in mobilnost z modro karto EU ter urejajo status digitalnih nomadov. Prvo enotno dovoljenje pa se bo tujcu lahko izdalo za največ dve leti (zdaj eno).
Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je prepričan, da bi moralo biti skrajševanje postopkov in čim lažje pridobivanje tuje delovne sile, ki bo kljub ohlajanju v določenih panogah, še naprej nujno, v interesu vseh strani: »Prizadevati si moramo, da bo število delovno aktivnih, ki prispevajo v blagajne, na čim višji ravni.« Cvar pravi, da pomisleki v zvezi s tveganji ali zlorabami interventnega zakona niso podkrepljeni z nobenimi podatki, zato je zaskrbljen, da si bodo v času, ko bodo postopki na upravni enotah zopet predolgi, kandidati za zaposlitev premislili oziroma odšli v druge države.
V gospodarstvu so podprli predlog, da se možnost sezonskega dela poleg kmetijstva in gozdarstva razširi še na gostinstvo in turizem. Nasprotujejo pa vzpostavitvi javne evidence delodajalcev, ki so bili pravnomočno kaznovani za prekršek po delovni zakonodaji, kar bo sicer omogočilo, da se bodo delavci lahko seznanili s kršitelji.
