Dober ducat kandidatov za predsedniškega kandidata se je v ponedeljek, mesec dni pred uradno predsedniško kampanjo, podalo zbirat podpise volilk in volilcev s ciljem izpolnitve formalnega pogoja – postati predsedniški kandidat. Predsedniški kandidat bo postal vsak, ki bo zbral vsaj 5000 podpisov, ali ga bo predlagala politična stranka s 3000 podpisi, ali pa najmanj deset poslancev. Med njimi ne bo kandidata, ki bi ga podprla SD, saj so danes na predsedstvu ugotovili, da nimajo kandidata, čeprav je predsednica SD Tanja Fajon pred dvema mesecema menila, da bi ga morali imeti. Tanja Fajon je danes dodala, da odločitev o podpori predsedniškim kandidatom prepuščajo članom SD in da se bodo zdaj osredotočili na lokalne volitve.
Pirc-Musarjeva, Logar in Kosova
ubrali različne pristope
Večina kandidatov je napovedala, da bodo nastopili s podporo državljanov, torej da bodo do 28. septembra, ko se izteče rok za izpolnitev formalnih pogojev, oddali vsaj 5000 podpisov v podporo svoje kandidature. Nataša Pirc Musar, ki v dosedanjih raziskavah javnega mnenja vodi in je glavna favoritka za zmago na predsedniških volitvah, je začela zbirati podpise v domačem Kamniku. V njenem taboru ne dvomijo, da jim bo uspelo zbrati vsaj 5000 podpisov na klasičen način – ko je potrebna fizična prisotnost volilca na upravni enoti. Slovenija namreč še ni uredila možnosti, da bi obrazce o izrekanju podpore politikom pri kandidaturah izpolnjevali in oddajali digitalno, zato bodo v prihodnjih tednih vhodi pred upravnimi enotami obdani s stojnicami.
Nekaj lažjo nalogo si je zadal Anže Logar, ki je pred mesecem in pol napovedal, da bo kandidaturo vložil s podporo državljanov, v nedeljo pa je naznanil, da je njegov cilj zbrati 3000 podpisov, ker da vsak podpis šteje. Poziv je opremil s seznamom upravnih enot in datumom, ko se bo pojavil pred konkretno upravno enoto. Logar bo tako kot preostali kandidati zbiranje podpisov nadgradil v kampanjo pred kampanjo, ki se uradno začne 22. septembra. Čeprav se je v javnosti špekuliralo, da pomeni napoved o vložitvi kandidature s podporo državljanov tudi poskus distanciranja od stranke in Janeza Janše, je zdaj jasno, da Logar zelo računa na podporo SDS. Gre namreč za tip kandidature, ki jo predlaga politična stranka in podkrepi s 3000 podpisi. Pred petimi leti, ko je za stranko SDS kandidirala Romana Tomc, so iz tega naredili medijski dogodek, ki se ga je udeležil tudi Janez Janša. Zato tudi tokrat ne bi smeli pričakovati, da bo kaj drugače.
Marta Kos bo kandidirala s podporo stranke Gibanje Svoboda, ker meni, da bi bilo nedostojno, da bi kot podpredsednica stranke zbirala glasove in se ob tem pretvarjala, da je neodvisna kandidatka. Zato njenih stojnic pred upravnimi enotami po Sloveniji ne bo opaziti, njeno kandidaturo bo najverjetneje podprlo vsaj 10 poslancev stranke.
Vajgl in Prebilič lovita favorite
Vsi drugi, ki ne veljajo za favorite, pa si bodo v prihodnjem dobrem mesecu zelo prizadevali, da bi izpolnili zakonske pogoje za vložitev kandidature. Iz preteklosti vemo, da so predsedniški kandidati običajno postali kandidati s podporo ene od političnih strank in vsaj 3000 podpisi. Pred petimi leti je to denimo uspelo Angelci Likovič, Andreju Šišku, Borisu Popoviču in Suzani Lara Krause. Pred podobnim izzivom je tokrat nekdanji zunanji minister in evropski poslanec Ivo Vajgl, ki bo danes objavil začetek zbiranja podpisov. Podporo pri kandidaturi mu bodo izrekli filozofinja Spomenka Hribar, diplomat Iztok Simoniti, sociolog Rudi Rizman in režiser Franci Kek. Njegov cilj bo zbrati vsaj 3000 podpisov, katera stranka bi ga lahko podprla, pa v tem trenutku še ni jasno. Vajgl pred začetkom kampanje računa, da bodo pretehtali modrost, znanje in mednarodne izkušnje, ki si jih je pridobil v desetletjih dela v diplomaciji, v politiki v Sloveniji in v Bruslju. Ker se bo v prihodnjih dneh in tednih izkazalo, da Slovenija v prihodnjem mandatu potrebuje trdnega in zanesljivega politika, sposobnega trezne in mirne presoje, Vajgl ne dvomi, da se lahko prebije v drugi krog predsedniških volitev
Kočevski župan Vladimir Prebilič prav tako stavi na politične izkušnje in delo z ljudmi. Po dvanajstih letih županovanja meni, da najbolje razume ljudi in z njimi tudi najlažje naveže stik. Zato bo njegovo osnovno vodilo, da bo skušal vrniti funkcijo predsednika republike ljudem in dati glas vsem tistim, ki jih doslej najpogosteje ni bilo slišati. Prebilič se bo v kampanji oprl na podporo županov (okoli 45); računa, da mu bo uspelo zbrati najmanj 5000 podpisov.
