Skupina državljanov je začela zbiranje 2500 podpisov pod pobudo za začetek postopkov za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Menijo, da novela odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi. »Do sedaj vas je pred samovoljo politikov ob začetku preiskave ščitilo ustavno sodišče. Nov zakon to ukinja in vsakogar, ki se bo znašel v nemilosti politike, prepušča obračunavanju brez zaščite. Pritožite se lahko šele na koncu preiskave, ko je škoda že narejena. Vaš ugled je uničen, pravice pa kršene, preden o tem sploh odloča sodišče,« so pospremili tiskovno konferenco.
Pod pobudo so prvopodpisani člani nekdanjega odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti: Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in tudi Vlado Miheljak. Novelirani zakon po njihovi oceni daje možnost koaliciji, »da ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi«. Da se spreminja parlamentarno preiskavo v »orožje za nadlegovanje opozicije, novinarjev, akademikov in civilne družbe«. Podpise zbirajo preko spletne strani politicnapolicija.si.
Omejevanje možnosti izpodbijanja
Novelo so pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus, podprli pa tudi Demokrati in Resnica. Omejuje se možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le sodni svet ali generalni državni tožilec. Sprejeta novela uvaja tudi sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu.
Preiskovanec lahko zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ. Poslanci tudi ne morejo odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je DZ že sprejel končno poročilo. Novela po besedah predlagateljev tudi določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v preiskovalni komisiji DZ. Noveli so nasprotovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. Med drugim so poudarili, da odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča zlorabe parlamentarne preiskave. In opozorili, da novela odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo.
Menijo da gre za poskus utišanja opozicije, saj bo parlamentarni večini dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji. Prav tako bo o konfliktu interesov poslancev odločala politična večina, so izpostavili. Predlagateljem pa očitajo tudi, da si želijo, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca. Predlagatelji so zavrnili dopolnilo Svobode, da se uporaba zakona zamakne za eno leto. Predlog so podali, da se lahko o ustavni skladnosti posameznih spornih rešitev iz zakona izreče ustavno sodišče, saj da so pobude za presojo ustavnosti že napovedane.
Odpadle varovalke
»Novela odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja,« pa so kritični omenjeni pobudniki referenduma.
Ki so opozorili tudi na dosedanjo ureditev, po kateri je lahko sodni svet od ustavnega sodišča zahteval presojo, ali je akt o odreditvi preiskave skladen z neodvisnostjo sodnikov in sodstva, takšna zahteva pa je ustavila delovanje komisije. Po noveli pa se lahko preiskava zoper sodnike začne že medtem, ko postopek pred ustavnim sodiščem še teče. »Z izključitvijo sodnega nadzora se ruši ravnovesje vej oblasti, kar je prvi korak k avtokratskemu vladanju in utišanju kritike,« menijo pobudniki, ki so 38 let po borbi civilne družbe za demokracijo ugotavljali, da pridobljene pravice niso samoumevne in se je zanje treba še naprej boriti. Prav tako so bili kritični do postopka sprejemanja sprememb, ki so se sprejele po skrajšanem postopku, brez javne razprave.