Večina mest, ki so namenjena družinski medicini, je tudi na jesenskem razpisu za specializacije ostala nezasedena. Tudi tokrat je še največ zanimanja za nacionalni del razpisa, kjer je za 30 mest prispelo 16 vlog. Za 17 mest, pri katerih se bodoči specialisti vnaprej zavežejo posameznemu zdravstvenemu domu oziroma kraju, je bilo prijav komaj pet. Tudi v primeru pediatrije je zanimanje bistveno večje v nacionalnem delu, kjer je za 15 mest prišlo 14 prijav, je razvidno iz podatkov Zdravniške zbornice Slovenije. Za osem mest, odmerjenih za vnaprej znane delodajalce prihodnjih pediatrov, je prispela ena sama prijava.
Več nacionalnih mest
Nacionalnemu delu razpisa je bilo tokrat namenjenih 132 od 185 mest za specializacije, kar je občutno več kot pri preteklih razpisih. Ministrstvo za zdravje je s tem ugodilo pozivom iz zdravniških vrst. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je včeraj ocenila, da sprememba razmerja med mesti za znane izvajalce in tistimi za območje celotne države kaže na več posluha ministrstva za mlade zdravnike.
Spremenjen pristop je najbolj očitne učinke prinesel v primeru urgentne medicine. Ta stroka je z mesti za vnaprej znane zdravstvene zavode pri prejšnji razpisih pritegnila le redke diplomante medicinskih fakultet. Zdaj ko se bodočim urgentnim zdravnikom ni več treba vnaprej zavezati, je prijav celo več kot prostih mest: za 12 specializacij iz urgentne medicine se poteguje 14 kandidatov.
Takšno stanje prijav še ni dokončno, saj lahko kandidati svoje vloge prenesejo še do ponedeljka. Pri specializacijah, kjer bo prijav več kot razpisanih mest, bodo sledili izbirni postopki. Kandidati, ki ne bodo dobili mesta v želeni stroki, se bodo lahko prijavili na nezasedena mesta drugih specializacij ali pa čakali na naslednji razpis. Razkorak je v nekaterih primerih ogromen. Za eno samo mesto v plastični, rekonstrukcijski in estetski kirurgiji, kjer imajo specialisti veliko priložnosti za delo zunaj javnega zdravstva, je na primer prispelo sedem prijav.
Ravnikar: Ukrepi bi morali biti hitri
V zbornici ugotavljajo, da je zadnjih nekaj let vendarle opazno tudi rahlo povečanje zanimanja za družinsko medicino. Predlani se je za to specializacijo odločilo 60 zdravnikov, lani 71, letos pa je bilo skupaj s spomladanskim razpisom prejetih 60 prijav. Ker razpis za nezasedena mesta ostaja odprt, je mogoče pričakovati dodatne prijave, ocenjujejo v zbornici.
Ob obstoječem kadrovskem primanjkljaju in predvidenih upokojitvah bi sicer vsaj nekaj let potrebovali sto novih specializantov družinske medicine na leto, ugotavlja Rok Ravnikar, predsednik odbora zdravniške zbornice za osnovno zdravstvo. Ob tem je spomnil na pogoste menjave ministrov za zdravje: »Prav zato morajo biti ukrepi toliko bolj konkretni in hitri.«
Kako do dodatnih ekip
Na težave pri zaposlovanju v družinski medicini kažejo tudi razpisi za dodatne ekipe oziroma ambulante, ki jih objavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Letos so razpisali 10,5 dodatnega tima družinske medicine, neoddanih je za zdaj 3,7 tima (vse ambulante ne delujejo v polnem obsegu). Še večji delež, štirje od razpisanih 6,5 tima, je neoddan pri otroških in šolskih dispanzerjih. Na ZZZS ponudbe za omenjeni razpis sprejemajo še do konca leta.
Po njihovem bi bilo smiselno v Sloveniji prenehati z izpostavljanjem zgolj negativnih plati dela v osnovnem zdravstvu. »Več aktivnosti bi morali usmeriti v promocijo specializacij na primarni ravni in pri tem vključevati zdravnike, ki so svoje delo dobro organizirali in svoj poklic z veseljem opravljajo,« menijo na ZZZS, ki ga vodi Tatjana Mlakar. Z več kadra, boljšo organizacijo dela in digitalizacijo procesov bi se tudi obremenitve samodejno razporedile bolj enakomerno, so prepričani. Naklonjeni so tudi možnosti skrajšanja specializacij in predlogom, da bi zdravniki v zadnjih letnikih specializacije več časa delali v osnovnem zdravstvu.
