Medtem ko so v zdravniških organizacijah še naprej ostro proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so v zdravstveni negi zavzeli nevtralno držo. Prvostopenjsko častno razsodišče Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije se v aktualnem zapisu ne opredeljuje ne za zakon ne proti zakonu, o katerem bodo volilci glasovali 23. novembra. Glede na raznolikost strokovnih, etičnih, filozofskih in osebnih prepričanj članstva enotnega mnenja ni niti mogoče niti treba oblikovati, je ocenilo razsodišče, ki je neodvisen organ zbornice.
Da so ocenili, da ne morejo imeti enotnega stališča, nam je potrdila tudi predsednica zbornice Anita Prelec. Kot je poudarila, so bila mnenja o vprašanju med razpravo raznovrstna. »Odločili smo se, da naj vsak svojo osebno voljo izrazi na referendumu,« je dejala predsednica zbornice. V zdravstveni negi se po drugi strani kljub različnim mnenjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja strinjajo, da je treba v Sloveniji razvijati paliativno oskrbo. »Okrepiti je treba time in ustrezno urediti financiranje paliativne oskrbe,« je dejala Prelčeva.
Napovedi številnih ugovorov
Ocene, kolikšen delež zaposlenih v zdravstveni negi bi lahko v primeru referendumske potrditve zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uveljavljal ugovor vesti, za zdaj ni. Na zdravniški strani medtem pričakujejo, da bi bil tovrstni ugovor v njihovih vrstah množičen. Uveljavljalo bi ga okoli 90 odstotkov zdravnikov, je ta teden ocenila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. »Seveda ne moremo vsakogar preverjati. Tudi med zdravniki se lahko najde kdo, ki se z zakonom strinja,« je dejala. Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je izpostavil stališče etične komisije Svetovnega zdravniškega združenja, ki nasprotuje evtanaziji in zdravniško podprtemu samomoru.
»Kot zdravniki ne moremo in ne želimo postati pomočniki pri samousmrtitvi. To bi pomenilo izdajo našega poslanstva in temeljnih vrednot medicine. Naša dolžnost je pomagati, ne škodovati, naša dolžnost je lajšati trpljenje, ne pa povzročati smrt,« so zapisali v Slovenskem zdravniškem združenju, Zdravniški zbornici Slovenije, Komisiji RS za medicinsko etiko in na Slovenski medicinski akademiji. Ob tem so pozvali k prednostnemu uzakonjanju dostopne paliativne oskrbe, »s katero bo pomoč zagotovljena tisočem prebivalcev Slovenije, ne le posameznim trpečim v stiski«.
Na Otoku premiki k nevtralnemu stališču
Širše raziskave, s katero bi preverjali stališča slovenskih zdravnikov o tej temi, v Sloveniji doslej ni bilo. O pravici najhuje trpečih, da odločajo o zaključku življenja, so se medtem že odločili v nekaterih drugih državah. Evtanazijo po zadnjih podatkih dopuščajo Belgija, Španija, Luksemburg in Nizozemska, zgolj samomor s pomočjo pa Nemčija, Italija in Avstrija. V več drugih državah so se urejanja pravice trpečih do odločanja o zaključku življenja po drugi strani lotili oziroma se o tem še odločajo.
Med njimi je Velika Britanija, kjer so mediji letos poročali o omilitvi stališča poklicnega telesa tamkajšnjih splošnih zdravnikov. V preteklosti so v organizaciji Royal College of General Practitioners nasprotovali spremembam zakonodaje, ki bi uzakonile pomoč pri samousmrtitvi. Pri odklonilnem stališču so vztrajali dve desetletji, odkar so se o tem prvič izrekli, letos pa so se izglasovali premik k nevtralnosti. Uzakonjanja možnosti pomoči pri samousmrtitvi tako niti ne podpirajo niti mu ne nasprotujejo. Britansko združenje The British Medical Association, ki velja za eno najvplivnejših zdravniških organizacij na Otoku, se je za premik od nasprotovanja k nevtralnemu stališču medtem odločilo že leta 2021.
