Po besedah direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Milene Kramar Zupan se s kadrovskimi težavami srečujeta predvsem urgentni center in oddelek za nevrologijo. Po besedah vršilca dolžnosti strokovnega direktorja bolnišnice Boštjan Kersniča so obremenjeni predvsem s papirologijo, ki jim jo nalaga ministrstvo za zdravje, »tako da vsem zadevam relativno težko sledimo«, je opozoril v skupni izjavi po ogledu nove negovalne bolnišnice Julija v Novem mestu.
S kadrovskimi težavami se po besedah vršilke dolžnosti direktorice Zdravstvenega doma Trebnje Elizabete Žlajpah, ta je na srečanju zastopala primarno zdravstvo, srečujejo tudi zdravstveni domovi. Tudi njim primanjkuje kadrov predvsem pri zagotavljanju in organizaciji nujne medicinske pomoči. »Poleg tega se je pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči s prehodom pod dispečersko službo Maribor spremenila aktivacija ekip. Dogaja se, da na naš teren pridejo ekipe iz drugih regij ali obratno. Včasih pride tudi do zamika pri obravnavi bolnikov na terenu,« je opozorila.
Po besedah Bojane Beović so težave s kadri ena od rdečih niti vseh regijskih srečanj, ki jih opravi. »Zdravnikov namreč primanjkuje povsod v državi. Pogosto primanjkuje tudi drugega zdravstvenega kadra, kar onemogoča izvajanje določenih storitev,« je opozorila. Zbornica lahko po njenih besedah pomaga tako, da si prizadeva, da bi postopki za pridobitev novih zdravnikov potekali čim hitreje, predvsem ko gre za zdravnike iz drugih držav. Vendar so postopki v veliki meri v rokah ministrstva. Jo pa veseli, da k nam prihajajo mladi zdravniki, ki se pri nas specializirajo, »kar pomeni zagotavljanje strokovne ravni, ki je primerljiva z zdravniki, ki diplomirajo v Sloveniji«.
Glede urgenc pa je ocenila, da je težava poleg pomanjkanja kadrov tudi v tem, da se spreminjajo navade ljudi: »Danes namreč več ljudi obišče urgenco kot izbranega zdravnika.«
Med obiskom so po besedah Milene Kramar Zupan spregovorili tudi o nekaterih drugih aktualnih temah, med drugim o predlogu resolucije nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2026–2036, v katerem kritično ocenjujejo nekatere rešitve, pa tudi o nekaterih veljavnih zakonskih določbah, ki vplivajo na delo v zdravstvu. Pri tem so bili kritični do sodelovanja z ministrstvom, ki jih po njeni oceni premalo vključuje v zakonodajne postopke.
Po besedah Bojane Beović so regijski obiski, kakršnega je imela danes, namenjeni predvsem temu, da se zbornica čim bolj seznani z delom zdravnikov in tudi vodstev zdravstvenih ustanov, »da lahko potem pri odločevalcih zastopamo usklajene interese«. Tudi ona je ocenila, da imajo v zadnjem času nekaj težav z odločevalci, saj se zgodi, da so preslišani. »Zato bi si tukaj vsi skupaj, z vodstvi bolnišnic in zdravniki v regiji, želeli boljšega sodelovanja s tistimi, ki odločajo,« je dejala.
