Soočeni s političnimi očitki, da industrija premalo naredi za zeleni prehod, so se na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) odločili, da bodo med podjetji preverili, koliko so aktivna pri razogljičenju naše države. Od 221 podjetij, ki so jih vključili v anketo, jih je kar 76 odstotkov – med temi kar 97 odstotkov velikih podjetij – zatrdilo, da izvajajo ali so izvedla projekte, ki bodo prispevali k zelenemu prehodu države. »Izkazalo se je, da je slovenska industrija naredila vse, kar je z obstoječimi tehnologijami lahko, da prispeva k zelenemu prehodu,« je zatrdila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »So pa podjetja omejena z zakoni in postopki. Ozko grlo pri zelenem prehodu je namreč umeščanje v prostor in pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Zakon prepoveduje gradnjo na vodovarstvenih območjih, kar pomeni, da več deset podjetij za zeleni prehod ne more narediti nič,« je dodala.
Glavnina investirala v sončne elektrarne
Rezultati ankete razkrivajo, da kar tretjina podjetij kot osnovni energent uporablja elektriko iz lastne proizvodnje (med temi kar 43 odstotkov velikih podjetij), dve tretjini jih koristi električno energijo iz omrežja. Med tistimi, ki imajo svoj vir električne energije, jih ima glavnina, 90 odstotkov, lastno sončno elektrarno. Konec junija je bilo po podatkih družbe Sodo v Sloveniji 39.700 sončnih elektrarn, od tega 35.630 za samooskrbo in 4070 večjih sončnih elektrarn, med katerimi je bržkone tudi del tistih, ki so jih inštalirala podjetja. Dve tretjini v anketo vključenih podjetij lastni proizvodni vir načrtuje (kar 71 odstotkov velikih podjetij) – prav vsa med temi načrtujejo sončno elektrarno. »To je v praksi tudi najenostavnejše, saj so pri drugih proizvodnih enotah težave pri umeščanju v prostor,« je povzela Nahtigalova. Več kot sedemdeset podjetij je svoje proizvodne procese že elektrificiralo, skrb vzbujajoč pa je podatek, da se preostanek zanaša na fosilne vire, toda med temi jih ima vsaj 40 odstotkov zvezane roke, saj na trgu še ni primernih (nizkoogljičnih) tehnologij, s katerimi bi nadomestili svoje fosilne vire.
Od leta 2021 do danes so podjetja v zeleni prehod vložila več kot 200 milijonov evrov; največ lani, ko so anketiranci po lastnih izjavah za zeleni prehod namenili skupno 81,7 milijona evrov (letos do septembra pa že 78,3 milijona evrov). Še 300 milijonov evrov zelenih investicij vseh 221 podjetij načrtuje do leta 2030. Doslej izvedene projekte so v 93 odstotkih financirala z lastnimi sredstvi, 38 odstotkov sodelujočih podjetij je najelo (tudi) kredit.
Včasih morajo denar vrniti
Na področju financiranja bi država lahko bolj pomagala gospodarstvu z nepovratnimi sredstvi. V načrtu za okrevanje in odpornost je za gospodarstvo namenjenih le 40 milijonov evrov. »Če že dobimo denar, ga moramo v nekaterih primerih celo vračati, saj ne dobimo pravočasno okoljevarstvenih dovoljenj,« je povedala Nahtigalova. Skoraj polovica podjetij v okoljevarstvenih dovoljenjih vidi ključno ozko grlo. »Večkrat poslušamo očitke, da energetsko intenzivna industrija ne sodi v EU, celo v Slovenijo, ker ni konkurenčna, to pa ni zato, ker premalo naredi za zeleni prehod. Naše stališče je, da ima država z lastno proizvodnjo materialov ključno konkurenčno prednost, in prav anketa je pokazala, da ta industrija z zelenim prehodom prispeva tudi k svoji konkurenčnosti,« je dodala.
